Zelenci, edinstven izvir Save Dolinke

Zelenci, edinstven izvir Save Dolinke

Zelenci so naravni rezervat na meji treh držav, ki obsega izvir Save Dolinke ter mokrišče Drni. Najdemo ga na skrajnem SV Slovenije v občini Kranjska Gora, v dolini, ki je naravna meja med Karavankami na severu in Julijskimi Alpami na jugu. Območje rezervata na nadmorski višini med 832 in 853 m je dolgo okrog 1300 m in v povprečju široko 150 m, v najširšem delu 200 m, v najožjem pa le 20 m. Območje je zavarovano zaradi geomorfološkega, zoološkega, ekosistemskega in botaničnega pomena. Zelenci, ki predstavljajo prvi izvorni krak najdaljše (219 km) slovenske reke Save, so pravzaprav drugi izvir poniknjenega potoka, imenovanega Nadiža, ki izvira blizu planinske koče v Tamarju. Ta nato skupaj z drugimi občasnimi hudourniškimi pritoki v dolini Planica teče pod prepustnim prodnatim in gruščnatim površjem. Ko priteče v najnižji del doline in pride v stik z morenskim gradivom, pride spet na površje, nakar teče proti vzhodu in napaja mokrišče. Tu voda privre na dan iz do 2 metra globokega jezera zelene barve. Zaradi te izrazito zelene barve je izvir tudi dobil svoje ime.

Porozna jezerska kreda, ki je na dnu, neprestano prepušča talno vodo v obliki ˝vulkančkov˝, kar je edinstven primer v Sloveniji. Ob višjih vodah vodotoki tečejo površinsko in poplavljajo okolico, poraslo z gozdom. Na občasne večje pretoke opozarja tudi naneseni prod. V najnižjem delu v Drneh voda izgine samo kadar je vodostaj zelo nizek, sicer pa je celoten predel vlažen. Ponekod se Drni zaraščajo in tako se jezerce oziroma močvirje spreminja v barje, kar še povečuje pestrost ekosistema. Temperatura vode je dokaj stalna čez vse leto in znaša med 5 in 8°C. Podnebno se območje uvršča v pas nižjega gorskega sveta in vmesnih dolin v zahodni Sloveniji. Rečna struga Save Dolinke nastane pri kraju Podkoren, ob pobočju gore Vitranc. Geologi so v okolici našli veliko jezerskih usedlin, kar dokazuje, da so Zelenci ostanek nekdaj obsežnejšega Korenskega jezera, ki je nastalo zaradi tektonskih in ledeniških delovanj izpod Jalovca, Ponc in Mojstrovke, ko je drsel Planiški ledenik, ki je s seboj prinesel velike količine grušča. Največji nanos grušča je na lokaciji današnjega Podkorena, skozi ta naravni jez pa je postopoma preglodala Sava, gladina jezera se je znižala, dokler niso ostali le še Zelenci in okoliška močvirja oz. mokrišče Drni.

zelenci

Glede na vodne, reliefne in podnebne razmere so Zelenci in Drni zanimiv življenjski prostor, kjer imata življenjski prostor raznovrstno rastlinstvo in živalstvo. Na tem območju lahko najdemo mnoge rastlinske vrste kot so kljunasti šaš, ki so ga včasih uporabljali za steljo, šotni mah, navadna rožmarinka, dlakava mahovnica, navadni mrzličnik, močvirski ušivec , močvirska krvavka, stožka, bela kljunka, rjava kljunka, alpski mavček, dlakavoplodni šaš (edino nahajališče v Sloveniji), kalužni šaš, navadna rezika, trst , rogoz, močvirska triroglja, zimska preslica in nekatere žužkojede rastline, na primer okroglolistna in dolgolistna rosika ter mešinka. Nekatere rastline, kot so na primer dlakavoplodni šaš, kalužni šaš in rjava kljunka, spadajo med redke in ogrožene vrste. Nekatere rastlinske združbe barjanskega dela, ki so sicer razširjene v srednji Evropi, pri nas rastejo samo na območju Zelencev. Med drevesnimi vrstami prevladujejo jelše in smreke, ki sestavljajo združbi gozdov sive jelše in predalpski gozd smreke na moreni.

zelenci

Na istem območju živijo tudi predstavniki številnih živalskih vrst: potočne postrvi, potočne zlatovčice, šarenke, hrošča kolovrta, hrbtoplovke, male ose, vodnega pajka, sekulje, zelene žabe, krastače, zelene rege, alpskega pupka, velikega pupka, belouške, navadnega gada, živorodne kuščarice, martinčka, malega ponirka, zelenonoge tukalice, mokoža ali capovoznika, kosca, mlakarice, vodomca, repaljščice, močvirske trstnice, cipe vriskarice, reglje, kreheljca, žvižgavke, rečnega galeba, črne čigre, sive čaplje, črne liske, bele štorklje, črne štorklje, ribjega orla, ježa, velike podlasice ali hermelina, povodne rovke, več vrst netopirjev in drugih večjih sesalcev. Neokrnjena narava Zelencev z okolico s številnimi izviri in smaragdno zelenim jezerom je našla svoje mesto tudi na slikarskih platnih Ladislaua Benescha. Sir Humphry Davy, sloviti naravoslovec, oznanjevalec krasot te gorske krajine, je z vso iskrenostjo zapisal: “Najbolj se mi je priljubila Savska dolina s svojimi slapovi in jezeri. Ne poznam v Evropi nič lepšega.” Dostop do Zelencev je lepo viden ob cesti iz Kranjske Gore proti Ratečam, ob parkirišča in bistroju. Od tam nas do jezera le nekaj minut skozi gozd vodijo lepo urejene poti , ob njih pa so postavljene pojasnjevalne table. Ob prehodi na jasnino se razprostira čudovit pogled na Zelence in mokrišča, ob njih pa stoji razgledni mostovž s stolpom. Iz rezervata Zelenci oz. razglednega stolpa je čudovit razgled tudi na okoliške vrhove Špik (2473 m), Vitranc (1637 m), Ciprnik (1747 m), Jalovec (2645 m) in Visoko Ponco (2275 m). Obisk Zelencev priporočam kot lep družinski izlet v navezavi z dolino Tamar.

Viri:

Copyrighted Image !