Stari most čez reko Neretvo v Mostarju

Stari most čez reko Neretvo v Mostarju

Mostarski Stari most je znameniti kamniti most čez reko Neretvo v Mostarju. Zgrajen je bil med 1557-1566 in je delo turškega graditelja Hajrudina.  Zgrajen je iz apnenca (hercegovci ga imenujejo kamen tenelija oz. krečnjak), ki ga kopljejo v bližnjem kamnolomu. Lok je dolg skoraj 29m, visok 20 m in ukrivljen v polkrogu. Ima značilno tanko, elegantno obliko visoko nad vodo ter se v dnevni svetlobi sveti  v briljantni svetli barvi, ki se menjuje tekom dneva glede na položaj sonca. Most je bil zgrajen z namenom združitve dveh bregov reke Neretve in nima kakšnega drugega posebnega pomena.

mostar

Največji vpliv na oblikovanje mostu je imela sama pozicija mesta in okolice in torej ni posledica oblikovanja kot razvoja skozi čas v odvisnosti od zgodovinskih dogodkov, temveč potrebe po trdnem in trajnem prehodu preko reke Neretve. Ker torej ni vezan na kakšen določen slog ali arhitekturno obdobje je na svetu tako edinstven. Pred gradnjo mostarskega starega mostu sta bregova reke Neretve bila že povezana s starim lesenim mostom. Ta most in sam Mostar se prvič omenjata v 3. dubrovniškem poročilu iz aprila 1452. To opisuje kako se je Vladislav Hercegović uprl svojemu očetu Stjepanu in mu odvzel nekaj lastnine. To naj bi bilo posestvo Blagaj, oba stolpa pri mostu čez Neretvo in sam most. Že leta 1444 se v starih zapisih posredno omenja most v Mostarju na sedanji lokaciji in sicer v listini aragonsko-napuljskega kralja Alfonsa Velikodušnega.

stari most mostar

Turki so verjetno zasedli območje leta 1466 in majhno mestece v bližini mostu je postalo vse pomembnejše ravno zaradi njegovega prehoda. Ni povsem znano kdaj je bil zgrajen prvi leseni most, vendar je znano, da je v svoje namene služil vse do vladavine Mehmeda II Osvajalca v XV. stoletju, ko je bil zgrajen novi most. Tudi novi most je bil slabe kakovosti in osmanski geograf in popotnik Ćatib Ćelebi je v svojem potopisu iz XVII. stoletja zapisal, da je bil most lesen in vpet z verigami, ob prehodu pa je z vibriranjem marsikateremu potniku pognal strah v kosti. Zato ni presenetljivo, da so prebivalci Mostarja prosili Sultana Sulejman veličastnega, da jim zgraditi nov kamniti most. Sultan je projekt izgradnje mostu zaupal Mimaru Hajrudinu, istanbulskemu arhitektu in gradbincu ter učencu slavnega Mimara Sinana. Po legendi je Hajrudin zaradi strahu pobegnil iz Mostarja dan preden so na oder začeli dvigovati velike kamnite bloke. Sultan Sulejman veličastni je namreč Hajrudinu grozil z obsodbo na smrt če lok mostu pade. Podatka ali je arhitekt Mimara Hajrudin sploh kdaj videl svoj most ni, namesto njega pa je z gradnjo nadaljeval domačin Mehmet Karađoz.

stari most

Dela so se začela 24. oktobra 1557, za izgradnjo pa so porabili 456 kamnitih blokov in 300.000 akći (takrat denar osmanskega imperija). Zgrajen je iz apnenca pridobljenega iz kamnoloma, ki se nahaja približno pet kilometrov južno od mesta. Delavci so bili v glavnem iz okolice Dubrovnika in kraja Popov, ki je bilo znano po dobrih tesarjih in kamnosekih. Delo je bilo končano devet let kasneje v letu 1566. Med zadnjo vojno v Bosni in Hercegovini 1992-1995 je bil most delno poškodovana s strani srbskih sil in JNA, dne 9. novembra 1993 pa ga je dokončno porušila hrvaška vojska. Stari most so popolnoma obnovili v letu 2004, med največjimi donatorji pa sta bili turška in italijanska vlada. Stari most je srce Mostarja in njegova obnova je pomenila, da se življenje v enem od najlepših mest v Bosni in Hercegovini počasi a zanesljivo vrača na normalno tirnico. Julija 2005 je bil Stari most uvrščen na seznam zaščitenih kulturnih spomenikov UNESCO. Če se kot popotnika pot popelje v Mostar, je ogled Starega mostu definitivno obvezno.

KML-LogoFullscreen-Logo
Stari most čez Neretvo, Mostar

nalaganje map - prosimo počakajte ...

Stari most čez Neretvo, Mostar 43.337231, 17.814921 Stari most čez reko Neretvo v Mostarju Mostarski Stari most je znameniti kamniti most čez reko Neretvo v Mostarju. Zgrajen je bil med 1557-1566 in je delo turškega graditelja Hajrudina. Podrobnosti...

Viri:

Copyrighted Image !