Slovenski planinski muzej v Mojstrani

Slovenski planinski muzej v Mojstrani

Ko popotnika pot zanese med gorske vršace Gorenjske, ga med potovanjem spremljata čudovit alpski in predalpski svet, kjer kraljujejo dvatisočaki Julijskih Alp, vrhovi Karavank in Kamniško-Savinjskih Alp in visoke planote kot so Pokljuka, Mežakla in Jelovica. Območje na vsakem koraku preseneti s svojo lepoto in drugačnimi kulturnimi ter naravnimi posebnostmi. Številni vrhovi se dvigajo nad 2.000 m.n.m, vendar so večinoma le sestavni del dolgih grebenov ali pa so le predvrh glavnih vrhov. Pomembni vrhovi kot npr. Triglav, najvišja slovenska gora, izstopajo po višini in mogočnosti. Omenjeno območje je torej stičišče treh velikih gorskih masivov in predalpskega hribovja, po njem pa vodijo številne dobro označene planinske in pohodniške, panoramske in tematske poti, ki medse vabijo ljubitelje gora. Gore so ljudi s svojo lepoto vabile že od zdavnaj in v 19. stoletju je iz drznih gorskih podvigov posameznikov nastalo prav posebno gibanje gorništvo.

slovenski planinski muzej

To se je bolj množično začelo razvijati, ko so se ustanovila prva planinska društva in mnoga imajo več stoletno tradicijo. Prav posebno poslanstvo ohranjanja spomina na prve pojave gorništva v Sloveniji ima Slovenski planinski muzej, ki ima sedež v Mojstrani in ga upravlja Gornjesavski muzej Jesenice. Kot so zanimive same zbirke muzeja je prav posebna tudi njegova zgodovina, saj prvi zapis o njem lahko najdemo v Planinskem vestniku že leta 1901. V času 1. svetovne vojne in povojnem obdobju je ideja začasno zamrla in spet postala aktualna leta 1932, ko je bila odprta prva razstava planinstva na Ljubljanskem sejmu.

slovenski planinski muzej

V obdobju po 2. svetovni vojni se je na slovenskem ponovno okrepila gorniška dejavnost in obnova planinskih postojank ter s tem tudi velika želja po novih alpinističnih dosežkih. Po letu 1950 je bilo ponovno izvedenih več razstav s planinsko tematiko, najbolj dejavni na tem področju pa so bili na Gorenjskem, na Jesenicah. Po letu 1970 se je muzejsko delo preneslo v Mojstrano, pod vodstvo Avgusta Delavca. Na osnovi zbranega gradiva so prirejali planinske razstave po Gorenjskem in tudi širše po Sloveniji ter leta 1984 v Mojstrani uredili stalno planinsko razstavo.

slovenski planinski muzej

Zbrano gradivo je kaj hitro preraslo tovrstni muzej, zato so leta 1996 partnerji projekta podpisali pismo o nameri izgradnje Slovenskega planinskega muzeja v Mojstrani. Občini Kranjska Gora, Planinski zvezi Slovenije in PD Dovje – Mojstrana sta se kasneje pridružila še Zavod Triglavski narodni park in Gornjesavski muzej Jesenice. Tako so se leta 2002 pričele aktivnosti za odkupa zemljišča, izdelavi projektne dokumentacije, pridobitvi gradbenega dovoljenja in pridobitvi finančnih sredstev. Temeljni kamen Slovenskega planinskega muzeja je bil položen 24. avgusta 2007. Ustanovljena je bila tudi fundacija Ustanova Avgusta Delavca, ki je zbirala manjkajoča sredstva za izgradnjo in delovanje muzeja. Po zaprti finančni konstrukciji so se pripravljalna dela za gradnjo pričeli 22. julija 2008, sama gradnja pa 7. avgusta 2008, projekt pa je bil delno sofinanciran tudi s strani Evropske skupnosti.

slovenski planinski muzej

Namen Slovenskega planinskega muzeja je sistematična obdelava in proučevanje kulturne dediščine slovenskega gorništva in planinstva. Odprt je bil 7. avgusta 2010, natanko 115 let po odprtju Aljaževega stolpa na vrhu Triglava. Slovenski planinski muzej s svojo zgodovinsko pripovedjo o delovanju Slovencev v domačih in tujih gorah ter prikazom lepot in vrednot gorskega sveta trajno ohranja pomen planinske tradicije na slovenskem. Obiskovalce navduši z postavitvijo svojih muzejskih zbirk in vzgojno-izobraževalnih vsebin, ki so zastavljene tako, da krepijo planinski duh in spoštovanje narave. Tako lahko obiskovalec muzeja na enem kraju dobili tudi napotke o varnem gibanju in naravovarstvenem obnašanju v gorah ter sveže turistične informacije o možnostih izletov, vzponov in prenočitev.

slovenski planinski muzej

Zbirke novega Slovenskega planinskega muzeja so plod dolgoletnega zbiranja ter prizadevanj posameznikov in društev in drugih organizacij za ohranitev spomina in ljubezni do gorskega sveta in vseh dejavnosti, povezanih z njim. Temelj današnje muzejske razstave je nekdanja Triglavska muzejska zbirka, kot tudi predmetno in dokumentarno gradivo, ki je bilo zbrano po celotni Sloveniji. Trenutno zbirka obsega več kot 2.000 enot, od tega je razstavljenih 450 predmetov. V depojih muzeja je še arhivsko gradivo, stare razglednice in fotografije (okoli 1.000 izvirnih fotografij, reprodukcij ter digitalnih posnetkov iz starejše in novejše zgodovine) ter komplet Planinskih vestnikov od prve številke do danes. Muzejska knjižnica ima preko 1000 strokovnih in leposlovnih publikacij namenjenih kustosom in raziskovalcem, ki proučujejo planinsko zgodovino. V muzeju je tudi zbirka dokumentarnih in igranih filmov z gorniško, alpinistično in s planinsko vsebino. Večino filmov si lahko obiskovalec ogleda na stalni razstavi, filme pa so prispevali Slovenski filmski arhiv pri ARS – zbirka filmov AS 1086, Planinska zveza Slovenije, posamezniki ter različne domače in tuje ustanove.

slovenski planinski muzej

Muzejske zbirke v sklopu stalne razstave so zasnovane kot muzejska pripoved, ki obiskovalca popelje na pot v gore kot lasten vzpon na goro. Tako skozi eksponate, fotografije, film in tudi interaktivno spozna gorsko okolje, življenje, rastlinstvo, živalstvo in podobno. Bogato filmsko, fotografsko in predmetno gradivo ter interaktivne vsebine so povezane v enajst vsebinskih sklopov. Tako obiskovalec spozna zgodovino, vzroke, načine, nevarnosti in radosti obiskovanja gora. Nadvse zanimiv je improviziran gorski bivak, v katerem obiskovalec lahko preko avdio efektov doživi pravo nočno gorsko nevihto s strelami in grmenjem.

slovenski planinski muzej

Avdio in video vsebine obiskovalca še dodatno motivirajo pri spremljanju in reševanju raznih nalog in ugank v obliki postojank, ki pritegnejo tudi mlajše rodove. Muzej namreč obišče veliko šolarjev in dijakov v sklopu ekskurzij in naravoslovnih dni, kjer jim ponujajo vodene oglede in tematske pogovorne ure, delovne liste in knjižice, pobarvanke, številne interaktivne vsebine, ustvarjalne delavnice in obisk učnih poti po bližnji okolici. Na cilju ogleda je vsak obiskovalec kot vsak planinec, poplačan s čudovitim razgledom in čudovito razglednico z žigi vseh postojank oz. opravljenih nalog. Skratka, obisk muzeja je nadvse zanimiv in poučen ter izjemna izkušnja za vse generacije, posebej pa za mlade družine.

Slovenski planinski muzej
Triglavska cesta 49
4281 Mojstrana
T: +386 (0)8 380 67 30
F: +386 (0)4 589 10 35
E: info@planinskimuzej.si
W: http://www.planinskimuzej.si/

KML-LogoFullscreen-Logo
Slovenski planinski muzej

nalaganje map - prosimo počakajte ...

Slovenski planinski muzej 46.457920, 13.936189 Slovenski planinski muzej Prav posebno poslanstvo ohranjanja spomina na prve pojave gorništva v Sloveniji ima Slovenski planinski muzej, ki ima sedež v Mojstrani in ga upravlja Gornjesavski muzej Jesenice. Podrobnosti...

Viri:

Copyrighted Image !