Sinj, znamenito mesto viteške Sinjske alke

Sinj, znamenito mesto viteške Sinjske alke

Sinj je hrvaško mesto Splitsko-dalmatinske županije s približno 25.000 prebivalci, ki je širše poznano po Sinjski alki. Ta se odvija že od začetka 18. stoletja v spomin na zmago nad turškimi osvajalci. Je upravno središče Sinjske in Cetinske pokrajine in leži na severo-zahodnem delu Sinjskega polja, le 15 km od planine Dinare (1.831 m). Od največjega dalmatinskega središča Splita je oddaljen le 36 km, od Jadrana pa ga ločuje planina Mosor (1.339 m). Sinj ima kontinentalno klimo s hladnimi in ostrimi zimami, posebej pa jutri, ko se temperature znajo spustiti pod – 10°C. Poletja so vroča in suha in temperature se tedaj lahko dvignejo tudi do + 40°C. Razlogi za velike temperaturne razlike so predvsem v njegovi legi, saj leži praktično v kotlini med samimi planinskimi vrhovi. Širše področje mesta je bilo naseljeno že v času neolitika, v obdobju antike pa sta v njegovi bližini stali dve pomembni mesti. Rimsko mesto Colonia Claudia Aequum v današnjem naselju Čitluk, ki ga je verjetno ustanovil rimski cesar August. Med raznimi spomeniki so tu odkrili znameniti kip Hekate oziroma Dijane (rimska boginja svetlobe, meseca in življenja) in Heraklove glave, ki se nahajajo v arheološki zbirki frančiškanskega samostana. V omenjenem rimskem mestu se je rodil tudi rimski vojskovodja Sekst Minucij Faustin, ki je zatrl upor Judov in leta 135 porušil Jeruzalem. Na najjužnejšem robu Sinjskega polja leži manjše mestece Trilj, imenovano po nekdanjem Tiluriumu (Pons Tilurij), ki se je nahajal na mestu njegovega naselja Garduna in je bil nekaj časa središče rimske VII. legije. Kdaj so se na področje Sinja naselili Hrvati ni točno znano, a bizantinski cesar Konstantin VII. v 10. stoletju v svojem znanem delu ˝De administrando imperio˝ (Upravljanje cesarstvu) med hrvaškimi upravnimi področji navaja tudi Cetinsko.

sinj

Pod staro sinjsko trnjavo se je sčasoma razvilo naselje, ki se po starih zapisih omenja tudi po bližnji reki Cetini, kasneje pa prevzame prvotno ime starega mesta Sinja. Mesto je bilo do konca 13. stoletja v rokah mogočnih hrvaških knezov Šubićev, v sredini 14. stoletja pa preide pod oblaste bogate hrvaške družine Nepalić. Kot je znano so mesto leta 1516 zavzeli turški osvajalci, kar je imelo za posledico njegovo nazadovanje. S časoma je Sinj pod turško oblastjo izgubil pomembno vlogo ter se spremenil v povprečno mestece na trgovski poti od Bosne do Jadranskega morja. Z prehodom pod oblast Beneške republike, 25. septembra 1686, mesto ponovno pridobi na pomembnosti in povrne svojo prvotno vlogo mesta ter zadnje beneške utrdbe pred Turki. Zaradi slabih razmer pod turško oblastjo so v tem času iz zahodne Bosne in Hercegovine na področje Beneške republike prihajale množice beguncev. Največja selitev se je odvijala leta 1687 pod vodstvom frančiškanov iz samostana Rame (nekoč Prozor). V avgustu 1715 turški osvajalci ponovno napadejo mesto in ga oblegajo dalj časa. O omenjenih dogodkih obstaja dokument, ki navaja, da je hrabri sinjski polk iz Cetinske pokrajine mesto obranil in Turke v noči med 14. In 15. avgustom pregnali do Livna. Za seboj so zapustili okrog 10.000 mrtvih in velik vojaški plen. Sinjski polk je od samega začetka čudežni zmagi nad Turki pripisoval zaščiti ˝Gospe Sinjske˝, katere slika je med obleganjem visela v stari trdnjavi, kamor so jo zaradi varnosti preselili iz frančiškanskega samostana. V zahvalo so častniki sinjskega polka zbrali 80 zlatnikov in jih poslali v Benetke, kjer so iz njih skovali zlato krono in križ za lik ˝Gospe Sinjske˝. Od takrat se v čast veličastne zmage nad Turki v Sinju vsako leto odvija veliki viteški turnir, znan po vsem svetu kot ˝Sinjska alka˝.

sinj

Sinj ostane pod oblastjo Beneške republike vse do njenega razpada leta 1797. V tem obdobju mesto iz stare trdnjave preraste v naselje, kjer zgradijo cerkev, samostan in prve stanovanjske hiše in trgovine. S sporazumom Napoleona in Avstrije, 17. oktobra 1797 ukinejo Beneško republiko in vse njene posesti pripadajo Avstriji. S tem že istega leta v Cetinsko pokrajino in Sinj zasedejo prve avstrijske vojaške sile. To praktično pomeni začetek prve avstrijske okupacije Dalmacije, ki je trajala osem let. Kljub okupaciji v Sinju leta 1798 ustanovijo prvo šolo. Po porazu Avstrije pri Austerlitzu leta 1805, je le ta prisiljena vse nekdanje posesti Beneške republike predati Napoleonu, tako, da Sinj in Cetinska pokrajina na začetku leta 1806 dobiva novega gospodarja. Gospodarji Sinja se zopet zamenjajo po Napoleonovem porazu v Rusiji in pri Leipzigu leta 1813, ko pokrajini in mestu ponovno zavladajo Avstrijci vse do leta 1918. Da bi spoznal svoje nove posesti, se v Dalmacijo odpravi sam avstrijski cesar Franc II. Habsburško-Lotarinški. Svoj čas je bil zadnji cesar Svetega rimskega cesarstva nemške narodnosti (kot Franc II.) in prvi avstrijski cesar (kot Franc I.), znan tudi kot dvojni cesar. Sinj obišče leta 1818, ko mu sinjski vitezi priredijo znamenito ˝Sinjsko alko˝. Leta 1854 v Sinju splitski frančiškani ustanovijo prvo javno gimnazijo v Dalmaciji v kateri predavajo v materinem hrvaškem jeziku. Zaradi vse večjega strateškega položaja, Sinj postaja vedno bolj pomembno vojaško, gospodarsko in trgovsko središče. Mesto se s največjim dalmatinskim centrom Splitom poveže z železnico, z mostovi preko reke Cetine pa z drugimi kraji Cetinske pokrajine in Bosno. Leta 1898 mesto prizadene velim potres, ki mu zada veliko škode, po dolgotrajni obnovi pa leta 1914 Sinj dobi kvalitetno oskrbo z vodo iz izvira Kosinac.

sinj

Istega leta izbruhne 1. svetovna vojna, ki kraj dodatno prizadene, s ponovnim porazom Avstrije pa Sinj preide pod oblast novo nastale države ˝Kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev (Kraljevina SHS)˝. Nova država pod vladavino dinastije Karađorđević žal še zdaleč ni izpolnila narodova pričakovanja. Ko je leta 1928 v Narodni skupščini v Beogradu izvršen atentat na hrvaškega poslanca Stjepana Radića je v Sinju odpovedano viteško tekmovanje v ˝Sinjski alki˝. Alkari so se namreč udeležili njegovega pogreba v Zagrebu. Kljub težkim razmeram se v tem obdobju v samem mestu Sinj razvija bogato kulturno življenje. Ustanovili so dve amaterski gledališči, pevski zbor, dve godbi na pihala ter filharmonijo, skozi realno in klasično gimnazijo pa se izobrazi večje število domačih intelektualcev. Zaradi ljubezni domačinov do konjev se v Sinju in Cetinski pokrajini ob državni pomoči velik poudarek daje tudi konjeništvu. Zraven ˝Sinjske alke˝ se tako v Sinju vsako leto odvijajo tudi konjske dirke. Večji del 2. svetovne vojne je bil Sinj s svojo širšo okolico pod nadzorom vojaških sil ˝Nezavisne države Hravatske (NDH)˝, ko ga 25. oktobra 1944 osvobodijo partizanske sile XX. divizije NOB. Samo mesto je med 2. svetovno vojno kljub močnim vojaškim silam ustašev in domobrancev ter italijanske in nemške vojske bil eno od večjih centrov upora NOB. Po vojni se mesto začne pospešeno razvijati in ohranjati svoje bogato zgodovinsko izročilo. Obnovljene so stare stavbe in danes se lahko pohvali z lepo ohranjenim starim mestnim jedrom in mnogimi znamenitostmi in bogato kulturno dediščino. Znamenita je cerkev ˝Čudotvorne Gospe Sinjske˝ v kateri se nahaja z zlatom in srebrom okronana slika Marije. Pri tem nikakor ne smem mimo drevoreda kostanjev, ki so posajeni v ulici kjer se vsako leto odvija ˝Sinjska alka˝. Drevored je posajen na začetku 1. svetovne vojne, v spomin na mlade domače nabornike, ki so bili prisilno poslani na bojišča. Število kostanjev je enako številu omenjenih vojakov.

sinj

Zanimiva je tudi nagrobna plošča, na kateri je upodobljen deček z žogo, ki se nahaja v Vrlički ulici. Zgodovinarji so mnenja, da je plošča iz rimskega časa in datira iz 1. stoletja. V Sinj naj bi bila plošča prenesena iz Trilja, ki je bil nekaj časa središče rimske VII. legije. Vreden ogleda je tudi stari grad s srednjeveško utrdbo na hribu nad starim mestnim jedrom. Zraven stoji tudi cerkev posvečena mestnemu zavetniku. Nadvse zanimiv in obvezen ogled ob obisku Sinja je tudi hrib Kamičak, ki se dviguje v samem redišču mesta in na katerem je čudovit stolp z uro in staro obzidje. Mesto je nasploh zanimivo in ponuja veliko zanimivih kotičkov. Zraven kulturnih in zgodovinskih znamenitosti bo vsak obiskovalec navdušen tudi nad velikim številom raznih lokalov in restavracij. Predvsem stare gostilne ponujajo odlično kulinarično izkušnjo tradicionalnih jedi s tega kraja in verjemite, da se ob njihovih okusih omehča vsak gurman. Mesto se zagotovo izplača pogledati, pri tem pa morate za Splitom zaviti z avtoceste po stari cesti. Pa nič zato. Cetinska pokrajina z Dinaro in Peručkim jezerom ter v nadaljevanju pot skozi Knin je zelo slikovita in vredna ogleda.

Turistička zajednica grada Sinja
Put Petrovca 12,, 21230 Sinj – Hrvatska
T: +385 21 82 63 52
F: +385 21 66 03 60
E: info@visitsinj.com
W: http://www.visitsinj.com/hr

Sinj

nalaganje map - prosimo počakajte ...

Sinj 43.699044, 16.636849 Sinj, znamenito mesto viteške Sinjske alke Sinj je slikovito hrvaško mesto Splitsko-dalmatinske županije s približno 25.000 prebivalci, ki je širše poznano po edinstveni Sinjski alki. Podrobnosti...

Viri:

Fotografija je zaščitena! Za dovoljenje kopiranja ali objave lahko zaprosite na info@mojsvet.info.