Šarganska osmica, znamenitost Mokre Gore

Šarganska osmica, znamenitost Mokre Gore

Šarganska osmica je ena od najlepših železniških prog, ki je bila do leta 1974 speljana ob slikoviti planoti Zlatibor skozi naselje Mokra Gora. Ta je od meje z Bosno in Hercegovino oddaljeno le kakšnih 15 km. Mokra Gora je znana po številnih mineralnih izvirih ter po enem od največjih nahajališč niklja v Evropi. Večina izvirov je zdravilnih, med njimi pa je najbolj znan izvir ˝Bela voda˝. Danes vlak skozi Mokro Goro in čudovito obnovljeno staro železniško postajo vozi le še kot muzejsko-turistična znamenitost, parna lokomotiva pa se prebija preko prelaza Šargan, skozi slikovite soteske, skalne previse in tunele. Prelaz Šargan leži med planino Taro (Zborište 1544 m.n.m.) na severu-zahodu (SZ) in planoto Zlatibor (Tornik 1167 m.n.m.) na jugo-vzhodu (JV). Proga ima dokaj neobičajno pot v obliki števila osem, zato jo značilno imenujejo ˝Šarganska osmica˝. Dejansko gre za obnovljen odsek nekoč delujoče ozkotirne železnice Užice-Višegrad-Sarajevo, po kateri, kot sem omenil, sedaj vozi samo muzejski vlak z simboličnim imenom ˝Nostalgija˝.

šarganska osmica

V poletni sezoni vozi od meseca aprila do oktobra, med zimsko pa od 25. decembra do 25. Januarja, cena vozne karte za odrasle pa znaša 600 din (5,10 €), za otroke od 6 do 14 let pa 300 din (2,60 €). Stara proga je bila ukinjena leta 1974, na zahtevo nekaj navdušencev oz. entuziastov iz Društva Šarganska osmica, pa so obnovili najatraktivnejši odsek od Mokre Gore do postaje Šargan Vitasi, ki je bila končana leta 2003. Sama ˝osmica˝ se nahaja med postajama Mokra Gora in Jatare, do postaje Šargan Vitasi pa se samo zaključuje vzpon, po katerem je železnica speljana. Posebnost šarganske železnice je namreč v premagovanju 300 m višinske razlike, kar so lahko zagotovili le z izgradnjo proge v obliki ˝pentlje˝ oz. osmice, celotna dolžina odseka pa je 15,44 km. V eni uri vožnje stara lokomotiva počasi in nostalgično vleče svojo kompozicijo skozi 22 tunelov in preko pet mostov s prekrasnim razgledom in premaguje ponekod tudi 18° vzpon. Tako je najdaljši tunel Šargan dolg 1.666,86 m, skupna dolžina vseh tunelov (22) pa je 5.445,22 m. Zraven zanimive in atraktivne rešitve premostitve velike višinske razlike, ki so jo svoj čas navajali kot primer uspešne tehnične rešitve in referenco tudi za druge projekte, ima proga tudi druge, prav zanimive lastnosti. Največja višinska razlika, ki jo vlak premaguje, je na oddaljenosti le 3,5 km, na celi relaciji proge pa so kar štiri (4) železniške postaje; Jatare, Golubić, Ludi kamen in Šargan Vitasi. Železniška postaja Jatare je služila le kot preklopna postaja in na njej ni bila prodana niti ena karta. Danes je na progi najbolj zanimiva postaja od vseh z zelo slikovito okolico in odlično gostinsko ponudbo. Proga je svoj čas zaposlovala kar 500 ljudi, vrednost njene izgradnje pa je bila ocenjena na okoli 75 milijonov zlatih kron (okrog 486.000 zlatih kron/km) in je veljala za eno od najdražjih prog tistega časa v svetu.

šarganska osmica

Nekateri viri navajajo, da če bi se preračunali vsi stroški gradnje proge, bi prišli do prav neverjetne cene ˝1 m proge = 1 kg čistega zlata˝. Nadvse zanimiva je tudi sama zgodovina proge, saj je bila izgradnja le te skupen projekt Kraljevine Srbije in Avstro-Ogrske monarhije. Kraljevina Srbija je do začetka 1. svetovne vojne zgradila odsek od Beograda do Mokre Gore, Avstro-Ogrska pa odsek od Dubrovnika preko Sarajeva do Višegrada. Naselje Mokra Gora je bilo logično mesto spoja dveh velikih projektov, a se je zalomilo pri sami izvedbi. Projektanti so namreč zanemarili 300 m višinsko razliko in spajanje dveh prog je skoraj postala nepremostljiva ovira. V času 1. svetovne vojne, ko je bila Srbija še pod okupacijo je Avstro-Ogrska pričela izgradnjo zahtevnega projekta premostitve omenjene višinske razlike, zahtevna dela pa so opravljali italijanski in ruski ujetniki. Ob kopanju enega od tunelov se je zgodila huda delovna nesreča v kateri je bili zasuto okrog 200 ujetnikov in Avstro-Ogrska je z dela na odseku Šargan-Mokra Gora-Vardište prekinila. Po končani 1. svetovni vojni oz. leta 1922 je Kraljevina SHS nadaljevala z izgradnjo in realizacijo pridružitve obeh strani proge. Po skoraj desetletju nadvse napornih in zahtevnih del je odsek šarganske železnice ob otvoritvi 02. februarja 1925 postal pravi gradbeni čudež, za katerega velja še danes. Kot sem že omenil, so vlaki po omenjeni progi od Užic, preko šarganskega prevoja do Višegrada in naprej do Dubrovnika vozili vse do 28. februarja 1974 oz. točno 49 let in 25 dni.

šarganska osmica

Potovanje z kompozicijo parne lokomotive in lesenih potniških vagonov od Beograda do Ploč je trajala kar dva dni, dolgo potovanje in nerentabilnost pa sta bila tudi razlog za ukinitev proge. Rekonstrukcijo odseka proge je po 24 letih začelo ŽTP Beograd, iz muzeja v Požegi pa so v ta namen prepeljali stare vagone in lokomotivo, ki je pogovorno znana pod imenom ˝Čira˝. Za potrebe filma svetovno znanega režiserja Emira Kustirice ˝Život je čudo˝ (2004) je zgrajena tudi posebna postaja Golubići, ki se danes koristi kot sodobna turistična znamenitost. Obisk Mokre Gore in vožnja po ˝Šarganski osmici˝ je nekaj posebnega. Osebno sem bil navdušen nad slikovito naravo in pogledi po bližnji vrhovih. Med njimi je zagotovo pogled na Mećavnik, kjer je svetovno znan režiser Emir Kusturica zgradil etnološko vas ˝Drvengrad˝. Odlična je tudi ponudba na železniških postajah, kjer je veliko gostinske ponudbe in spominkov, cene pa ugodne in zelo dostopne. Osebje je prijazno in kot bi rekli ˝znaju svoj zanat˝. Skratka, program vožnje in postankov na postajah traja skoraj 3 ure, ki se vam bodo za vedno vtisnile v spomin.

Viri:

Copyrighted Image !