Samostan sv. Jovan Bigorski

Samostan sv. Jovan Bigorski

Samostan sv. Jovan Bigorski je posvečen sv. Janezu Krstniku (Sv. Jovanu Krstitelju) in se nahaja na zelo zanimivi in slikoviti cesti med Gostivarjem in Debrom, v lepi dolini reke Radika med vasmi Rostushe, Velebrdo, Bitushe in Trebishta. Narava v tem predelu pod Šarplanino je čudovita. Samostan so domačini poimenovali Bigorski, ker je narejen iz lehnjaka (lehnjak se v makedonščini imenuje Bigor). Lehnjak je močno porozna, lahka in luknjičava karbonatna kamnina, ki nastaja v vodi in ob njej. Voda, ki teče preko mahu na njem, odlaga apnenec, zaradi česar s časom mah okameni in se spremeni v lehnjak. Po navadi je lehnjak svetlo rumenorjave barve in ima lepo ohranjeno strukturo okamnelih organskih delcev, ki jo primesi železovih spojin obarvajo rjavkasto. Lehnjak je lahko krušljiv in enostaven za obdelovanje. V sodobnem času je postal cenjena surovina v industriji naravnega kamna. Iz blokov in manjših kosov žagajo plošče za oblogo zunanjih sten in druge fasadne elemente (nenosilni oboki, stebrički, police), iz njega pa izdelujejo tudi okrasne predmete.

jovan bigorski

Samostanski kompleks je sestavljen iz samostanske cerkve, kostnice, ki se nahaja tik ob cerkvi, obrambnega stolpa, samostanskega kompleksa dvorcev, kot tudi na novo zgrajenem dvorcu za goste. V tem dvorcu so lahko prespali popotniki in turisti, a je žal leta 2007 ta del pogorel. Kot je omenjeno v samostanskih zapisih, ki monarh Jovan začel gradnjo v letu 1020. V času turških osvajanj v 16. stoletju  so samostan porušili in ostala je le majhna cerkev. Obnova samostana se je začela leta 1743, ki ga je vodil monarh Ilarion, prvi ˝Igumen˝ v samostanu. Igumen ali hegumen je naziv za vodjo samostana, podobno kot opat. Vodja samostanskih nun se imenuje igumenia ali ihumenia (grško: hegumeni). Izraz pomeni “tisti, ki je zadolžen,”ali “vodja” v grščini. Igumen ni nujno član duhovščine, v slovanski tradiciji pa naslov Igumen služi tudi kot naslov za duhovnika ali meniha.

jovan bigorski

Samostan sv.Jovan Bigorski je znan po svojih ikonostasih, ki sodijo med najlepše v Makedoniji in širše ter imajo neprecenljivo vrednost. Ti so narejeni iz lesa v posebni in izjemni tehniki lesoreza, ki so jih izdelale magične roke domačih mojstrov Petra Filipova-Garkata iz vasi Gari. Peter Filipov-Garkat, njegov brat Marko, Makrarij Frckovski iz vasi Galicnik in Avram Dicov s sinovoma Vasil in Filip iz vasi Osoj je v obdobju 1829-1835, ki jim je uspelo izdelati izjemen umetniški dosežek. Ikonostas je razdeljen na šest horizontalnih pasov. Prva baza je sestavljena iz pravokotnih polj, na katerih so okraski flore in favne. Drugi pas, kjer je prestol z velikimi ikonami, se konča s figuro orla z razprtimi krili. Tretji pas je razdeljen na tri manjše vodoravne predele, kjer so simetrično razporejeni angeli, so predstavljeni grozdje in vinograd. V osrednjem delu je velik križ z Kristusovega križanja. Z obeh strani križa so številni zmaji. Zanimiva je ikona plesalke Salome, ki je oblečena v tradicionalno nošo Miyak.

jovan bigorski

Samostan je znan tudi po ikoni sv.Janeza Krstnika, za katero verjamejo, da ima skrivnostno moč. Ikono je dal izdelati monarh Jovan v letu 1020, na istem mestu, kjer je bil kasneje zgrajen samostan, in kjer je potekala pot čez reko Radika. V 16. stoletju, je dal turški vladar Selim II samostan požgali in ikona je skrivnostno izginil ter se kasneje prav tako skrivnostno vrnila. Verjamejo, da je ikona sv.Janeza Krstnika blagoslovljena, pomaga pa zakoncem, ki ne morejo imeti otrok. Obstaja legenda iz 16. stoletja o dekletu Beg (Bey) iz Albanije, ki ni mogla imeti otrok. Nekega dne je prišla v samostan darovat molitev in naslednje leto rodila sina. V zahvalo je samostanu podarila vse svoje premoženje, njen mož, ki pa je proizvajal oljčno olje pa je z njim samostan redno zalagal do konca življenja. Stari dvorec ima prostorne lesene balkone in bogato opremljeno jedilnico s prvotnim pohištvom iz časa gradnje oz. iz konca 17. in  začetka 19. stoletja. Danes v samostanu živijo štirje menihi in trije novinci, ki tvorijo bratstvo tega samostana. Njihov opat, je archmandrite Parthenios, ki se je naučili meniškega življenja na Sveti gori Atos.

Bigorski Manastir
Rostusha, 1254, Makedonija
T: +389 (0) 42 478 675
E: info@bigorski.org.mk
W: http://bigorski.org.mk/

Viri:

Copyrighted Image !