Resavska jama (Resavska pećina)

Resavska jama (Resavska pećina)

Zaradi izjemne naravne lepote z bogato okrašenimi podzemnimi kraškimi pojavi (kapniki, žlebiči, stopničke, ponvice…) Resavsko jamo (Resavska pećina) imenujejo tudi Resavska lepotica in jo mnogi uvrščajo med najlepše na Balkanu. Ime je razširjeno tako v strokovnih kot laičnih krogih, saj je v razmeroma majhni jami možno videti skoraj vse čudovite oblike podzemnih kraških okrasov. Notranjost jame je izredno bogata s številnimi raznovrstnimi dvoranami, kanali, galerijami, stebrišči, kapniki, draperijami (nagubane okrasne zavese) in okamnelimi slapovi. Domačini jo poznajo tudi po imenu Divjakovačka pećina, leži pa le 20 km vzhodno od Despotovca na kraškem griču Babina Glava in na robu kraškega polja Divjakovac. Nadvse zanimivo kraško jamo so do njenega odkritja poznali le lokalni pastirji, ki so se v njeno predjamo skrivali s svojimi ovcami pred neurjem. Šele leta 1962 so slučajno odkrili, da ima jama svoje nadaljevanje in večji obseg, podrobno pa so jo raziskali speleologi iz Novega sada pod vodstvom dr. Jovana Petrovića. Odkrivanje njenega obsega in urejanje za ogled je trajalo polnih 10 let, jamo pa so za oglede javno odprli 22. aprila 1972. Resavska jama je nadvse zanimiva kraška jama, ki spada med najstarejše raziskane jame saj njeno starost ocenjujejo na 80 mio. let. Jama je dolga okrog 4,5 km, raziskana pa je v dveh nivojih (zgornja in spodnja) v skupni dolžini 2.860 m. Obiskovalci si jo lahko ogledajo okrog 800 m, v njej pa je skozi vso leto konstantna temperatura 7°C ter vlažnost od 80 do 100%.

resavska jama

Vhod v jamo (485 m.n.m.) je dokaj skrit in kljub manjših dimenzij impozanten ter po spiralnih kamnitih stopnicah vodi v zgornjo nivo jame, kjer si obiskovalci lahko ogledajo štiri podzemne dvorane. Takoj na začetku obiskovalec zagleda t.i. Dvorano kolonad (kolonada kolonáda  -e ž (ȃ) arhit. stebri, zgoraj povezani z vodoravno gredo ali loki), ki je dobila ime po zanimivem stebrišču oz. stalagmitnih stebrih (stalagmít, kapnik, ki nastane na tleh kraške podzemeljske jame, stoječi kapnik), rahlo rumenih odtenkov, ki so na stropu dvorane med seboj povezani s stalaktiti (stalaktit stalaktít  -a m (ȋ) kapnik, ki nastane na stropu kraške podzemeljske jame, viseči kapnik). V nadaljevanju pot vodi do druge dvorane z zanimivim imenom Dvorana čebelnjakov (Dvorana košnica), ki je ime dobila po treh velikih stalagmitih v obliki čebelnjaka, ki so na vrhu dvorane prekriti s stalaktiti. Omenjeno dvorano s tretjo spaja prav poseben kanal iz rdečega breča, po katerem je Resavska jama edinstvena (Breča (iz italijanskega breccia – gramoz ali grušč) je grobozrnata klastična kamnina, zgrajena iz robatih drobcev mineralov ali kamnin, večjih od 2 mm, zlepljenih z mineralnim cementom ali finozrnato vezno kamnino, ki ima lahko enako ali drugačno sestavo kot drobci). Omenjeni kanjonski kanal je poseben še v tem, da je najbolj suh del jame v njem pa trudi ni kakšnih podzemnih okrasov. Sredi kanala poteka brezno Slepi tunel, ki je dolg kakšnih 25 m, a za obiskovalce ni dostopen.

resavska jama

Tretjo dvoran so pomenljivo poimenovali Preddverje zgodovine, saj so v njej našli nekatera orodja prazgodovinskega človeka (kamnito sekiro, vrh koplja), lobanjo polarne lisice in ostanke ognjišča. V nadaljevanju se skozi krajše tunele, ki so jih naredili naknadno, preide do čudovite manjše vmesne galerije t.i. Steze okamnelih slapov in jamskih orgel, zelo akustičnega prostora z zanimivimi kapniki. Prav vsak kapnik ob dotiku oddaja čudovite različne zvoke. V omenjeni galeriji sta tudi zanimiva kapnika, ki spominjata na starca in starko, domačini pa ji pravijo kar Baba i Deda. Četrta, Kristalna dvorana je najbogatejša po svojem videzu in ˝jamskem okrasju˝ ter čudovitimi ˝jamskimi fontanami˝. Med najznamenitejšimi okrasi (domačini mu pravijo tudi nakit) v dvorani je t.i. Poljub za tisoč let (Poljubac za hiljadu godina), kjer med stalagmitom in stalaktitom manjka samo še 1 cm3, da se združita, za kar je potrebno vsaj 1.000 let.

resavska jama

Nadvse zanimiv je tudi spodnji nivo jame v katerem lahko obiskovalec prav tako občuduje štiri čudovite podzemne dvorane.  Največja in najlepša med njimi je Koncertna dvorana ali tudi dvorana kipov, ki se tudi nahaja na najnižji točki (405 m.n.m.) in globini 80 m glede na vhod v jamo. Dvorana je zelo prostrana, v njenem centralnem delu pa stoji mogočen steber visok kar 30 m in s premerom okrog 27 m. Ime dvorane nakazuje na njeno akustičnost, ki je izjemna, v njej pa je kar nekaj nadvse zanimivih kapniških stebrov s prav posebnimi oblikami. Med njimi je tudi čudovit steber v obliki matere z detetom, ki je tudi simbol oz. zaščitni znak Resavske jame. Steber, ki visoko kar 12 m je prav poseben, saj je telo iz rdečega stalagmita je, očarljivo bel iz belega kristala pa sta samo obraza matere in deteta. V dvorani lahko, če se malo zamislimo in bolje pogledamo, opazimo tudi kapniški steber v obliki lika Afrodite (grška boginja lepote), poševni stolp v Pizi in džamijo. Pod Koncertno dvorano se nahaja tretji nivo jame, ki je za obiskovalce zapret, saj je v njem še zelo aktivna podtalnica.

resavska jama

Za Koncertno dvorano se proti t.i. Bobanovi dvorani nahaja zanimiva naravna pregradna stena, ki ima obliko zidu s človeškimi lobanjami. Domačini znajo povedati, da jih spominja na znamenito Ćile-kulo (Ćele kula (posrbljen turški izraz Kelle Kule: stolp iz lobanj) je kostnica v obliki stolpa v Nišu). Bobanova dvorana je dobila ime po mlajšem sinu na začetku omenjenega speleologa dr. Petrovića. Že kot devetletni deček se je večkrat spuščal v jamo in jo skupaj z očetom in ostalimi jamarji raziskoval. V nadaljevanju nas pot popelje so manjše galerije z kamnitim slapom iz samega belega kristala, ki so jo poimenovali Menza. V njej so namreč jamarji, ki so Resavsko jamo raziskovali, pogostoma obedovali. Zanimiva je tudi Koralna dvorana s formacijami kapniškega stebrišča v obliki morskih koral. Povsem na koncu ogleda obiskovale pot popelje skozi Blatno dvorano, ki je med vsemi najbolj skromna, na njenih stenah pa so naloženi sloji gline.

resavska jama

Resavska jama ima čudovito jamsko okrasje in mnogi obiskovalci znajo omeniti, da se svojo naravno lepoto lahko kosa z mnogimi znanimi jamami sveta.  V njej se prepletajo nadvse zanimive apnenčaste oblike okrasja, ki nastajale skozi milijone let in čudovite barve, ki so posledica različnih mineralov skozi katere je pronicala voda. Tako lahko obiskovalec občuduje različne rdeče barvne nianse (železov oksid), izrazite odtenke bele barve (kristalni kalcija) in nežno rumeno barvo (primesi gline). Prav zaradi vse ga omenjenega ima Resavska jama status naravne znamenitosti velikega pomena in je zaščiten naravni spomenik vključno z neposredno okolico površine 11 ha.

resavska jama

Obisk Resavske pečina, ki si jo letno ogleda okrog 50.000 obiskovalcev je ena od lepših in si jo enostavno morate dodati v svoj potovalni načrt. Zagotavljamo, da nad ogledom ne boste razočarani. Njen ogled traja dobrih 45 minut, v njej pa ni dovoljeno fotografiranje, razen s posebnim dovoljenjem po predhodnem dogovoru. Obiskati jo je možno med 1. aprilom in 31. Oktobrom, za druge termine se je potrebno posebej najaviti. Vodniki in drugo osebje je nasploh zelo prijazno in uslužno ter vedno pri roki za dodatna pojasnila ali kakšno drugo pomoč. Pred Resavsko jamo je tudi večji in lepo urejen gostinski kompleks, kjer lahko obiskovalci okrepčajo s pijačo in jedačo, cene pa so ugodne.

Kontakt
JP Resavska pećina
ul. Cerska br. 3, Despotovac 35215, Srbija
T: +381 35 611 110
T: +381 62 289 825
E: resavskapecina@gmail.com
W: http://www.resavskapecina.rs

KML-LogoFullscreen-Logo
Resavska jama (Resavska pećina)

nalaganje map - prosimo počakajte ...

Resavska jama (Resavska pećina) 44.072654, 21.629687 Resavska jama (Resavska pećina) Zaradi izjemne naravne lepote z bogato okrašenimi podzemnimi kraškimi pojavi (kapniki, žlebiči, stopničke, ponvice…) Resavsko jamo (Resavska pećina) imenujejo tudi Resavska lepotica in jo mnogi uvrščajo med najlepše na Balkanu. Podrobnosti...

Viri

Copyrighted Image !