Otok Vir, raj za pohodnike in kolesarje

Otok Vir, raj za pohodnike in kolesarje

Otok Vir je od Zadra oddaljen 26 km, po morski poti (do pristanišča) pa 15 navtičnih milj, s kopnim pa je povezan z mostom iz leta 1976. Na njegovem vzhodnem delu se v neposredni bližini nahaja manjši z borovci pokrit otok Školjič, katerega posebnost je dolga peščena plaža. Otok Školjič je bil svoj čas v času oseke s posebno potjo spojen z Virom in bil njegov sestavni del. Otok Vir je eden od 300 otokov Zadrskega arhipelaga oz. eden od 1186 otokov hrvaškega Jadrana. Leži v Virskem morju v SZ delu Dalmacije. Po velikosti je med hrvaškimi otoki na 20 mestu in 8 v Zadrskem arhipelagu. Naslanja se na Privlaški polotok, od katerega ga loči le 3 m globoka in 300 m široki ˝Privalški gaz˝. Od otoka Paga ga na SV loči 0,7 navtičnih milj širok kanal Nove Povljane. Od severa proti zahodu in jugu ga obkrožajo otoki Pag, Maun, Planika, Olib, Ist, Molat, Sestrunj, Rivanj in Ugljan. Ima površino 22,38 km, dolžino 10,12 km i največjo širino 4,25 km. Obalno linijo ima dolgo 31,43 km. Zaradi primernih globin v Virskem morju ob Viru vodijo važne pomorske poti proti Rijeki, Italiji, Zadru i jugu Hrvaške. Zaradi omenjenih morskih poti je na zahodnem delu otoka zgrajen svetilnik. Skozi kanal Nove Povljane za večje in skozi ˝Privlački gaz˝ za manjše ladje, morska pot vodi skozi Ninski i Ljubački zaliv in Ljubačka vrata (Forticu) v Velebitski kanal.

otok vir

Turistična ponudba Vira temelji izključno na privatnih apartmajih in sobah ter celotnih apartmajskih hišah, ki imajo pogostoma lastne priveze za čolne in manjše ladjice. Restavracije in bari s senčnimi terasami, znamenite konobe, disco-klubi, domača folklora ter različne zanimive stojnice, ambulanta, lekarna, pošta, turistična agencija, menjalnice, najemi čolnov, bogata zelena tržnica in ribarnica, predstavljajo kvalitetno in privlačno turistično ponudbo otoka. Otok Vir se v zgodovinskih dokumentih prvič omenja leta 1069 v povelju kralja Petra Krešimira IV, znanem pod nazivom Mare nostrum Dalmatikum. V tem povelju je otok Vir omenjen z imenom Ueru oz. Veru, katerega naziv predpostavljajo je staromediteranskega porekla in pomeni pašnik. Najstarejše najdbe na otoku so ostanki gradinskih naselij na hribu Sv. Juraj (Bandira 112m) in Gradina na severnem delu otoka. Najstarejši hrvaški spomeniki kulture so cerkve Sv. Juraj na Bandiri, Sv. Nikola in Sv. Juraj na mestu današnje župne cerkve Sv. Juraj iz XII. in XIII. stoletja, potem stara vaška cerkev s pokopališčem Sv. Ivan iz XIII. in XIV. stoletja, kot tudi še neraziskana cerkvica Sv. Martina iz predturškega obdobja. Od XII. stoletja do prehoda Nina pod zaščito Benetk je bil otok Vir pod oblastjo madžarsko-hrvaških vladarjev. Po prvih dostopnih zapisih je bil prvi lastnik otoka Grgur Mrganić.

otok vir

S prihodom Turkov se leta 1500 na področju Nina nastane poseben mejni pas Beneške republike, ki je trajal skoraj 200 let. Leta 1502 se v Benetkah celo razpravlja ali bi porušeni Nin obnavljali ali bi zgradili utrdbo na Viru. Predpostavlja se, da so se takrat odločili za gradnjo nove utrdbe na Viru oz. njegovem rtu Kozjak, njeni ostanki pa so delno ohranjeni še danes. Prebivalci Vira utrdbo imenujejo Kaštelina. Izgradnja se je pričela šele po 120 letih od omenjene razprave, v času vladanja beneških generalov zadolženih za Dalmacijo Francesca Molina leta 1623 in Antonia Pisania leta1626. Temu pričajo tudi vgrajeni grbi njihovih družin nad vhodnimi vrati. Utrdba je služila pri obrambi pred Turki, vojnim posadkam beneške uprave in kot zaklonišče maloštevilnemu prebivalstvu Vira in ninskega okraja v slučaju napada. V XVII. stoletju se situacija stabilizira in na otoku se močno razvije živinoreja, pri tem pa se zaradi pašnikov krčijo in požigajo večji predeli gozda. Prebivalci manjših zaselkov na otoku se zaradi vedno večje potrebe po pašnikih selijo in formirajo v večje vasice. Vdova Augusta Obradović, žena Ariga Czerwenka, leta 1908 otok proda tlačanom oz. otočanom. Ti leta 1912 poglobijo ˝Privlački gaz˝ in ogradijo pašnike, tako da otok pridobi karakteristično okoljsko podobo, ki je vidna še danes. Močno se razvije tudi poljedelstvo, predvsem pridelovanje ječmena, riža, ovsa, koruze in pšenice ter vinogradništvo. Med obema svetovnima vojnama se Virani začnejo ukvarjati še s pomorstvom in mnogi se kot pomorščaki vkrcajo na prekooceanske ladje. Po II. svetovni vojni Vir doživlja ekspanzijo prebivalstva, a se v 50-tih letih prejšnjega stoletja določeno število otočanov izseli v tujino.

otok vir

V 60-tih letih prejšnjega stoletja se življenje na otoku popolnoma spremeni. Mladi odhajajo na izobraževanje v druga mesta, mlade družine pa se izseljujejo v glavnem v Rijeko in Zadar. Veliko število pomorščakov ostane v Ameriki, na otoku pa ostanejo živeti v glavnem žene pomorščakov s otroki in pretežno starejši. Obdelovalna zemlja se zapušča, obdelujejo se le vinogradi i vrtovi, živinoreja pa se opušča. ˝V zadnjem trenutku” pride do izgradnje mostu, ki otok Vir prek ˝Privlačkog gaza˝poveže s kopnim. Most je takrat upravičeno, dobil ime “Most življenja”. Od njegove otvoritve leta 1976 se pričenja novo obdobje otoka. Obala Vira je precej razgibana z več manjšimi zalivčki, rti in divjimi kamnitimi plažami. Na razgibanost obale je vplivala sestava tal in delovanje morja. Najbolj razgiban in razčlenjen je severni del otoka, najmanj pa zahodni in jugozahodni del med rtoma Vrulje in Kozjak. Otok Vir je tipičen primer kraškega otoka, kjer je erozija tal povzročena s sekanjem gozdov, s katerimi je nekoč otok bil popolnoma pokrit in požiganjem, ter s tem potenciranjem klimatskih vplivov. Ti so bili posebej izraziti zaradi izloženosti otoka severnim vetrovom, burji, tramontani, ki na tla nanašajo veliko solne meglice. Gozdni pokrov sestavljajo predvsem mediteranski hrast in borovci ter grmovnice kot so robidnice. V predelu zahodnega predela na bolj peščeni podlogi je precej prisotna praprot, od listavcev pa je najpogostejši gaber. Na Viru so še vedno zelo pogoste mediteranske kulture, med katerimi sta najpogostejši vinska trta in fige, v zadnjih letih pa se zapuščene površine zasajajo z oljkami. Otok Vir je zaradi raznolikosti tal in rastlinskega pokrova ter vode ugoden za življenje različnih vrst živali in nemalo krat vas lahko na sprehodu po stranpoteh zmotijo divji zajci, jerebice, fazani ter poljske miši.

otok vir

Na splošno je za pohodnike in kolesarje na otoku dobro poskrbljeno. V turističnem centru v mestu Vir vam bodo zelo prijazno svetovali glede raznih pohodniških in kolesarskih poti in razgledniške točke, ki so prepredene po vsem otoku in ponujajo slikovite poglede na otok in morje ter okoliške otoke. Ob lepem vremenu lahko iz najbolj priljubljene ogledniške točke na hribu Sv. Juraj (Bandira 112m) pogled sega na celoten gorski venec Velebit, na jugu pa vse do Zadra in dlje. Skratka, po stranpoteh otoka Vira boste zagotovo uživali in to le nekaj minut od turističnega vrveža. Veliko zanimivih razglednih točk, si je na otoku možno ogledati tudi z avtomobilom, kar bo všeč tudi bolj lenobnim.

Turistička Zajednica Općine Vir
Turistički ured- Vir
Put Mula 9 (Jadro), 23 234 VIR – Hrvatska
T: +385 23-36-21-96
E: tzo-vir@zd.t-com.hr 
W: http://www.otok-vir.info/

KML-LogoFullscreen-Logo
Otok Vir

nalaganje map - prosimo počakajte ...

Otok Vir 44.301860, 15.052369 Otok Vir, raj za pohodnike in kolesarje Otok Vir, ki se ponaša s čudovitimi pohodniškimi in kolesarskimi potmi, je od Zadra oddaljen 26 km, po morski poti (do pristanišča) pa 15 navtičnih milj, s kopnim pa je povezan z mostom iz leta 1976. Podrobnosti...

Viri:

Fotografija je zaščitena! Za dovoljenje kopiranja ali objave lahko zaprosite na info@mojsvet.info.