Otok Pag, kamniti biser Jadrana

Otok Pag, kamniti biser Jadrana

Otok Pag je peti največji otok v Jadranskem morju, znan po slabi pokritosti z vegetacijo. Nekatere predele obiskovalci pogosto primerjajo s površino lune. Kljub temu skalnata pokrajina z le nekaj drevesi in travo na kateri se pasejo ovce ustvarja edinstven vtis. Pag je dolg in ozek otok, ki se razprostira ob Velebitskem kanalu vzporedno s celinsko obalo. Jugozahodna obala otoka je nizka, severovzhodna pa strma in visoka. Na severovzhodni obali sta Paški zaliv na koncu katerega leži zaliv Caska in zaliv Stara Novalja. Največji del otoka je kamnit, manjše površine pa prekriva makija. Podnebje je mediteransko. Stalnih tekočih voda na otoku ni, izviri pitne vode pa so le pri Novalji in mestu Pagu. V nekaterih dolinah (Novaljska, Kolanska, Povljanska Vlašićka dolina) vzgajajo vinsko trto in sadje. Zaradi svojega položaja pod gorskim mogotcem Velebitom iz katerega skozi vse leto udarja močna burja, je otok Pag skoraj ves posipan s soljo iz Velebitskega kanala. Slana meglica, ki pada na pašnike in tako orošena trava je odlična hrana ovcam. Od tod izvirajo znani paški prehrambni izdelki kot so: paški sir, paški pršut in paška jagnjetina. Otok lahko obiščete s trajektom izpod Velebita oz. iz pristanišča Prizna do pristanišča Žigljen na severu otoka, na južni strani pa preko Paškega mosta (340 m). Otok Pag je edini hrvaški otok, ki je razdeljen na dve županije. Severni del otoka (Novalja) se nahaja v Ličko-senjski, južni del otoka (Pag, Občina Kolan in Občina Povljana) pa v Zadarski županiji.

otok pag

Pag je bil naseljen že v neolitiku. Najstarejše znano ime otoka je Kissa, ki izvira še iz predilirskega časa. Pri zaselku Metajna na hribu Zaglava so ostanki stenskih poslikav neznanega izvora in starosti, ki prikazujejo človeške figure. Na otoku so našli ostanke več naselij in kamnitih gomil iz bronaste in železne dobe. Še danes so vidni ostanki prazgodovinskih razvalin in kamnitih gmot na različnih lokacijah. V železni dobi je bil otok naseljen z ilirskim plemenom Liburni. Med Lunjem in Novaljo na kraju sv. Vid – Dolac je nekropola v kateri so našli keramiko iz bronaste in železne dobe ter rimskega obdobja. Na istem mestu so tudi ruševine rimske vile in ruševine srednjeveške cerkve sv. Vida. Na Vidasovim Stanovima je bila najdena kamnita sekira in grobovi s prečno položenimi skrčenimi okostnjaki (tipičen način pokopavanja plemena Liburni) in Liburnskim nakitom. V starih zapisih grškega pisatelja sicer znanega kot Pseudo-Skilaks, ki izvira iz sredine IV. stoletja pred našim štetjem, se omenja otočje Mentorides v državi Liburnov, katerega so verjetno sestavljali otoki Rab, Pag in okoliški manjši otoki.

otok pag

Pod imenom Cissa Portunata otok Pag v svojih zapisih omenja tudi antični pisec in ugleden geograf Plinij (Gaius Plinius Secundus ) iz I. stoletja, Konstanin Porfirogenet iz X. stoletja pa otok imenuje Kissa. Istoimensko mesto Cissa (največje rimsko naselje na otoku), se je nahajajo pri vasi Caska blizu Novalje. Ohranjeni so deli hiš in zidov ter vodovoda, ki je oskrboval mesto Cissa in njegovo pristanišče Novaljo (iz latinske navalia – pristanišče). Podzemne dele vodovoda je mogoče še danes videti v Novalji, znani pa so kot ˝Talijanova buža˝. V zalivu Caska južno od starega mesta Cisse, na severni strani polotoka Zrče so našli starodavno pokopališče iz časa I. do IV. stoletja. Na več mestih na otoku so majhne rimske naselbine in ostanki rimskih vil. Ostanki antičnih kamnolomov se nahajajo na severni strani mestnega jedra Novalja, v Koludračkim njivama. V majhnem zalivu Vlaška Mala ob severni obali otoka se nahajajo na globini okoli 25 metrov ostanki rimske trgovske ladje z dobro ohranjenimi amforami. Na območju Novalje so bili najdeni ostanki še treh zgodnjekrščanskih bazilik iz IV. in V. stoletja. Kolikor je do sedaj znano, v rimskem času na otoku nikoli ni bilo mesta s statusom občine. Lastniki nepremičnin na otoku so verjetno bili bogatejši prebivalci okoliških občin (Rab, Nin in Zadar).

otok pag

Pag je eden izmed jadranskih otokov, ki so bili najhitreje poseljeni s Hrvati. Pri Povljani so na treh mestih našli zgodnje hrvaško pokopališče v bližini pa ostanke srednjeveškega naselja. Sam otok je verjetno bil kraljeva posest, kar potrjuje tudi darilna listina iz leta 1069, ko je Petar Krešimir otok Maun podaril samostanu sv. Krševana v Zadru. V nadaljnjih več sto letih so bila okrog lastništva otoka večni spori med Zadrom in Rabom. Nemir je prekinil hrvaški kralj Ladislav Napuljski leta 1409, ko Zadar, Split, Vranu in otok Pag proda Beneški republiki in Pag končno pridobi določeno avtonomijo. Prvi Paški statut se tako omenja v letu 1433. V srednjem veku pomembno vlogo v gospodarskem življenju predstavljajo čipke in proizvodnja ter trgovina s soljo. Soline so bile v lasti nekaterih plemičev in samostanov, vendar so večino trgovske koristi imela ravno Benetke. V času širitve Osmanskega cesarstva je na Pagu zatočišče našlo tudi prebivalstvo s celine, predvsem iz okrožja Ravnik kotara. V zvezi s tem se na otoku pojavlja tudi več narečij. Tako se na delu otoka kjer se nahaja rabska komuna govori čakavski, v mestu Pag cakavski, v jugovzhodnem delu kjer so se naselili prebivalci s celine pa štokavski. Po padcu Beneške republike leta 1797 otok preide v Avstrijske roke. Od leta 1805 do leta 1813 otok pod vladavino Napoleona doživi kulturni in gospodarski napredek. Leta 1808 je bila v mestu Pag ustanovljena prva osnovna šola. Ukinitev in zmanjšanje nekaterih davkov je doprineslo k vedno večjem razvoju vinogradništva, obnovili so soline in proizvodnja soli se je povečala.

otok pag

Med drugo avstrijsko oblastjo od leta 1813 do 1918 otok gospodarska nazaduje in sredi XIX. stoletja na Pagu pride do političnih sprememb. Nacionalna stranka na občinskih volitvah leta 1893 dobil večino in v urade in šole uvedejo hrvaški jezik. Prebivalstvo otoka kljub temu zaradi velike gospodarske krize začne v XIX. stoletju emigrirati v Ameriko. Po prvi svetovni vojni Pag pade pod italijansko okupacijo vse do leta1921. Med drugo svetovno vojno je Pag v sestavi NDH, oblasti pa na Pagu ustanovijo eno prvih koncentracijskih taborišč. Od leta 1941 do kapitulacije Italije septembra 1943 je na Pagu prisotna tudi italijanska vojska. Otok je s strani NOVJ končno osvobojen leta 1945. Na otoku Pagu je seveda najbolj razvit turizem. Med poletnimi meseci ponuja prelepe in neokrnjene peščene plaže, možnosti potapljanja in drugih vodnih športov ter zabave, vse bolj pa se uveljavlja kolesarski in pohodniški turizem. Na celotnem otoku so posebej urejene pohodniške poti, ki ponujajo nepozabna doživetja neokrnjene narave. Pohodnik dobi občutek kot da hodi po drugem planetu. Najbolj znamenita pohodniška točka je vsekakor ˝Paški trokut˝ s katerega se razprostira prelep pogled na Velebitski kanal in Paški zaliv hkrati. Gre za fenomen oz. megalitski odtis, ki se nahaja le nekaj kilometrov od Novalje. Na enakokrakem trikotniku velikosti 32 x 32 x 22 metrov lahko opazimo zanimive sledi, ki jih nekateri povezujejo s pojavi NLP-jev na celotnem območju otoka. Obisk te znamenitosti zahteva malo spretnosti, saj se pot vije po dokaj ostrih skalah in kamnih kjer ni utrjene poti. Za ogled vseh znamenitosti si obiskovalec mora rezervirati vsaj 4 dni, veliko užitka pa bo seveda doživel tudi v kristalno čistem morju.

Turistička zajednica grada Paga
Turistički informativni ured
Od Špitala 2, 23250 Pag – Hrvatska
T: + 385 23 611 301
W: https://www.tzgpag.hr/
E: tzgpag@gmail.com

KML-LogoFullscreen-Logo
Otok Pag

nalaganje map - prosimo počakajte ...

Otok Pag 44.545249, 14.940290 Otok Pag, kamniti biser Jadrana Otok Pag je peti največji otok v Jadranskem morju, znan po slabi pokritosti z vegetacijo, nekatere njegove predele pa obiskovalci pogosto primerjajo s površino lune. Podrobnosti...

Viri:

Fotografija je zaščitena! Za dovoljenje kopiranja ali objave lahko zaprosite na info@mojsvet.info.