Ohrid, zibelka krščanstva na Balkanu

Ohrid, zibelka krščanstva na Balkanu

Ohrid je čudovito makedonsko mesto na severovzhodni obali Ohridskega jezera. Razprostira se po Ohridskem polju in obronkih osamljene a dokaj strme vzpetine (695 m), ki se kot rt vzdiguje nad Ohridskim jezerom. Zaradi omenjene lege ob vzpetini, ki mu domačini v svojem jeziku pravijo ˝hrid˝ (˝vo hrid˝, ˝o hrid˝, ˝o rid˝) izhaja tudi ime samega mesta, ki je tudi slovanskem izvora. Domačini mesto najpogosteje kličejo kar Orid in je bil v preteklosti zelo znan po številnih cerkvah. Ker jih je imel kar 365 so ga klicali tudi ˝Balkanski Jeruzalem˝. Ohrid se prvič omenja že v 3. stoletju pr.n.št., ko je bil znan pod grškim imenom Lihnidos, jezero pa Lihnidsko jezero, kar v prevodu pomeni ˝Belo jezero˝. Po najnovejših arheoloških izkopavanjih je znano, da je mesto kot večji in pomembnejši kraj obstajalo že v času makedonskega kralja Filipa II. Makedonskega. Tako obstaja tudi zapis iz časa Sv. Nauma, ki opisuje kako je kralj postavil samostan na koncu ˝Belega jezera˝ v začetku 10. stoletja. Ker so v teh krajih leta 168. pr.n.št. vladali Rimljani, je bilo mesto, takrat znano pod imenom Lychnidus, eno od glavnih trgovskih središč oblasti Dassaretia v Iliriji, zatem pa glavno mesto rimske province Makedonije oz. rimske province Novi Epir. V času cesarja Dioklecijana (284- 305) in njegovega sovladarja Maksimilijana, je v Ohridu prevladovalo krščanstvo, prvi škof pa je bil Sv. Erazem (misionar iz Antiohije).

ohrid

V 5. stoletju se Ohrid omenja kot bogato mesto s trdnjavo (479) in kot sedeš škofa Antonija (449- 459) ter Laurentija (497). Koncem 10. stoletja Ohrid postane središče širitve krščanstva med Slovani, ki sta ga s svojimi učenci začela Sv. Ciril in Metod. Med učenci sta bila najvplivnejša prvi slovanski monarh Sv. Naum in prvi slovanski škof Sv. Kliment. V Ohridu kot duhovnem središču balkanskih Slovanov se v tistem času in tudi pozneje izgradi veliko cerkva, med katerimi je zelo znana cerkev Sv. Sofije. Ohrid je bil v času 976 – 1014 prestolnica bolgarskega cesarja Samuila in v tem času napreduje v nadškofijo, ki je delovala vse do leta 1767, ko jo ukinejo. Rimska in kasneje rimsko-bizantinska ter cesarska Samuilova trdnjava na vzpetini se je ohranila vse do danes, na omenjenem področju pa se nahaja tudi najstarejši zgodovinski del mesta z najvažnejšimi zgradbami takratnega časa. Ta del mesta je nadvse zanimiv in obiskovalca dobesedno pritegne. Samo mesto Ohrid in njegovo staro mestno jedro s trdnjavo je bilo večkrat porušeno, a so ga zmeraj ponovno zgradili. Kljuboval je mnogim političnim spremembam in času ter se danes lahko pohvali z kar 18 obrambnimi stolpi in obzidjem s štirimi mestnimi vrati ter najvažnejšim predelom trdnjave znotraj obzidja na samemu vrhu ohridske vzpetine. Stari Ohrid je namreč imel zelo burno zgodovino. Koncem 11. stoletja je pretrpel napad Normanov iz Italije, kasneje pa menjavanje različnih cesarstev od Bolgarskega pa vse do Bizantinskega cesarstva. Sredi 12. stoletja je bilo mesto znano kot zelo napredno in pomembno trgovsko središče na razpotju mnogih trgovskih poti med Balkanom in zahodnim svetom. Leta 1334 ga zavzame srbski car Dušan Nemanjič, znan tudi kot ˝Dušan Silni˝. Ob njegovem kronanju leta 1346 je sodeloval tudi ohridski nadškof Nikolaj. V času njegove vladavine je bil na Ohridskem jezeru najbolj razvit ribolov, v samem mestu pa je cvetela glavna ribiška tržnica za širšo okolico. Kasneje po kralju Dušanu se srbski vladarji izmenjujejo vse do smrti kralja Marka, ko Ohridu zavladajo Turki.

ohrid

Leta 1466 upravljanje nad mestom prevzame znani albanski plemič iz makedonskega obmejnega kraja Debar, Skenderbeg, kasneje pa sultan Mehmed II. Turki so upravo v mestu ohranili vse do konca njihovega cesarstva, ki v mestu pusti velik pečat. Kljub temu se na območju razvije pravoslavna veja krščanstva. V 18. stoletju Ohrid ohranja svoj primat nad ribiško trgovino in prebivalci so živeli v razkošju in izobilju. Po starih zapisih je takrat v mestu delovalo kar 250 trgovin z raznovrstnim blagom, Ohrid pa je takrat imel okrog 6.000 prebivalcev, med katerimi je bilo največ pravoslavcev, manj pa muslimanov. V 19. stoletju je mesto znano tudi po predelavi in trgovini živalske kože. Preko Drača so trgovali s pomembnimi mesti kot sta Dunaj in Trst, zato se hitro razvija in dograjuje. Po popisu iz konca 19. stoletja je bilo v mestu že 2.409 hiš s 11.900 prebivalci, od katerih je bilo le 5.408 muslimanov. Leta 1912 v času 1. balkanskih vojn mesto zavzamejo srbske vojaške sile in ga priključijo pod vladavino Srbije. Od leta 1915 do 1918 ga za kratek čas okupirajo Bolgari, kasneje pa mesto preide pod kraljevino SHS. V času 2. svetovne vojne ga okupirajo italijanske sile ter ga priključijo zavezniški Albaniji. Leta 1944 ga osvobodijo makedonski partizani in od takrat, pa vse do leta 1992 mesto pripada k Jugoslaviji. Po njenem razpadu Ohrid postane del neodvisne Republike Makedonije. V tem burnem času prelomnih sprememb na Balkanu se tudi Makedonija ni mogla izogniti etničnim spopadom.

ohrid

V zahodnem delu države in tudi na območju Ohrida so se takrat odvijali spopadi med makedonsko vlado in albansko manjšino. Obe sprti strani leta 2001 v Ohridu pod posredništvom EU podpišejo Ohridski mirovni sporazum, ki prepreči nadaljnje prelivanje krvi. Država Makedonija in samo mesto Ohrid se že v času Jugoslavije, posebej pa zadnja desetletja pospešeno promovira kot turistična destinacija z bogato kulturno in naravno dediščino. Mesto s svojo staro arhitekturo različnih kultur in številnimi pomembnimi verskimi in drugimi objekti dobesedno vabi v svojo sredino. Tako je leta 1979 Ohrid s svojim jezerom in okolico kot edin kraj v Makedoniji vpisan na UNESCO-v seznam svetovne in kulturne dediščine. In to povsem opravičeno. Sprehod po njegovih ulicah in starem centru mesta znotraj Samuilove trdnjave da obiskovalcu občutek, da se je čas dobesedno ustavil. Stare zgradbe in številni verski objekti značilne pravoslavne arhitekture prevzamejo vsakega, ki se sprehodi od glavnega mestnega trga ob Ohridskem jezeru, pa vse do Samuilove trdnjave in notranjega obzidja. Bogato obložene trgovine z raznovrstnim blagom in tržnice s preprostimi stojnicami ter možnostjo pogajanja (barantanja) za primerno ceno je vsekakor vreden slehernega trenutka. Med vsem blagom s katerim se v Ohridu trguje so seveda najbolj znameniti Ohridski biseri, ki imajo svojo posebno zgodbo ter so svetovno znana modna znamka.

ohrid

Brez njih iz Ohrida enostavno ne smete oditi. Za mesto si je potrebno rezervirati vsaj cel dan, saj ponuja obilico užitkov tako v obiskovanju znamenitosti, kakor tudi odlično ponudbo tradicionalne makedonske kuhinje. Če v kateri od tradicionalnih restavracij ne poskusite vsaj njihovo znano jed ˝Tavče gravče˝, ne boste izkusili vsega. Gostoljubnost prebivalcev je izjemna in ob kakšni zmedi ti na vsakem koraku ponujajo pomoč. Ker ima mesto zaradi svoje lokacije bolj malo parkirnih mest, se nemalo krat zgodi, da ti za parkirišče ponudijo kar svoje dvorišče. In to brezplačno. Seveda so zelo hvaležni vsake nagrade. Ohrid ob obisku Makedonije enostavno ne smete izpustiti iz svojega programa. To je zagotovo.

Municipality of Ohrid
Dimitar Vlahov 57, 6000 Ohrid – Macedonia
T: +389 46 262492
T: +389 46 262493
F: +389 46 262545
E: info@ohrid.com.mk
W: ohrid.gov.mk

KML-LogoFullscreen-Logo
Ohrid

nalaganje map - prosimo počakajte ...

Ohrid 41.111976, 20.799512 Ohrid, zibelka krščanstva na Balkanu Ohrid je čudovito makedonsko mesto na obali Ohridskega jezera, ki je bilo v preteklosti zelo znan po številnih cerkvah (365) in so ga mnogi klicali tudi ˝Balkanski Jeruzalem˝. Podrobnosti...

Viri:

Copyrighted Image !