Koštabona, samotna istrska vasica nad Dragonjo

Koštabona, samotna istrska vasica nad Dragonjo

Slovenska Istra očara z enkratnim prepletom zanimivosti iz rimskega, srednjeveškega in beneškega obdobja ter z lepotami naravnega okolja. Med zanimivejše predele zagotovo sodi reka Dragonja, ki teče po istoimenski dolini in je s svojimi številnimi pritoki ustvarila slikovite slapove in erozijsko aktivne meandre. Na njenih pobočjih obiskovalce očarajo skrbno obdelani oljčni nasadi, vinogradi in drugo sredozemsko rastje. Čudovite so tudi stare istrske vasice, ki obiskovalcem skozi vse leto nudijo pravo sprostitev in odmik od vsakdanjega vrveža ter pravo doživetje tradicije, kulinarike in narave.

koštabona

Spomladi lahko tako občudujemo bujno zelenilo rastlinja in cvetočega ruja s svojimi puhastimi socvetji, v poletni vročini pa nas božajo in hladijo sence koprivovcev in drugih dreves ter tolmuni reke Dragonje. V jeseni nas navadno nežno omamljajo vonji po sadju in vinu, pogled po naravi pa poživijo žive barve jesenskega ruja. Tudi zima je nekaj posebnega saj lahko uživamo ob pogledih na sivozeleno barvo oljčnih dreves po obdelanih terasah in bele cvetoče mandlje v mesecu februarju. Med vasicami, kjer lahko doživimo vse omenjeno je zagotovo Koštabona, manjše naselje s strnjenim jedrom na flišnem slemenu (280 m) nad zgornjo dolino reke Dragonje in potokom Supot v Mestni občini Koper. S svojo lego na obrobju Šavrinskega gričevja, blizu meje s Hrvaško, si je Koštabona zagotovila idilično lego, dokajšnje urbane samotnosti sredi bujnega submediteranskega naravnega okolja.

koštabona

Dostop do idilične vasice je s severne strani po asfaltni cesti skozi Šmarje, kjer je tudi sedež Krajevne skupnosti, od Kopra pa je oddaljena kakšnih 14 km. Nad vasjo je zaselek Plešivica, na obronkih pod vasjo pa Hrvatini in Kapeli na Škrlinah. Z urbanističnega vidika je ena najlepših strnjeno pozidanih istrskih vasi, ki ima elipsasto obliko z okrog 80 hišami. Glavna cesta deli vas na dva dela in se zaključi z osrednjim vaškim trgom, pravokotno na cesto pa se vrstijo stanovanjska poslopja z dvorišči. Obdajajo jo šmarski, pomjanski in pučarski hribi na eni strani ter dolina reke Dragonje in hrib Brič na drugi. V vasi je več kulturnih in naravnih posebnosti in znamenitosti, med kulturne pa sodijo župnijska cerkev sv. Kozme in Damijana, stara šola, domačija Pr’ Tabru, kapela sv. Elije, županova hiša, pokopališče s cerkvijo sv. Andreja in najstarejša hiša v vasi, kjer so domovale številne generacije vaških županov.

koštabona koštabona

V Koštaboni se je 17. decembra 1944 rodila in tam tudi odraščala znana slovenska pevka zabavne glasbe Elda Viler. Največjo priljubljenost je dosegala v 60-ih in 70. letih v času razcveta slovenske popevke. Pesmi so ji pisali najbolj priznani slovenski skladatelji, kot so Mojmir Sepe, Ati Soss, Jure Robežnik, besedila pa priznani slovenski besedilopisci, na primer Gregor Strniša in Elza Budau. Ena izmed njenih največjih uspešnic je Ti si moja ljubezen. V vasi je 28 let živel tudi slovenski župnik in pesnik Alojz Kocjančič (1913-1991). Pesniti je začel že v gimnaziji, prvi pesmi pa je objavil 1936 v ilegalnem listu Gmajna. V revijah je pričel pogosteje objavljati po letu 1945 (Bori, Obzornik, Nova pot), v Šavrinskih pesmih pa je v tradicionalnem pesniškem izrazu opeval Istro. V pesmih je povezal z globoko vero in navezanostjo na domačo pokrajino in ljudi, pisal pa je tudi kratko prozo. Glede na arheološke najdbe naj bi bilo na tem mestu že prazgodovinsko gradišče. V pozni antiki je bila naselbina strateško pomembna in je kot rimska utrdba Castrum Bonae ščitila trgovsko pot po dolini reke Dragonje. Po izročilu naj bi na kraju, kjer je kasneje zrasla župna cerkev sv. Kozme in Damijana, stal antični tempelj, posvečen boginji zdravja, plodnosti in materinstva Boni. To naj bi bil razlog, da so župno cerkev posvetili sv. Kozmi in Damijanu mučencema, ki sta bila ravno tako zaščitnika zdravja. Piranski zdravnik in opisovalec istrske pokrajine Prospero Petronio je na podlagi zapisov novigrajskega škofa Giacoma Filippa Tommasinija v svojih opisih navedel, da ime Castrum Bonae izhaja iz poganske boginje, h kateri so se bolniki in umirajoči v svoji nevednosti zatekali v zmotnem upanju, da jim bo povrnila izgubljeno zdravje. Ker je bilo tu zgrajeno svetišče v njeno čast, se je kraj začel imenovati Castrum Bonae, kasneje pa Costa bona oziroma Koštabona. Samo ime Koštabona, prav tako pa tudi naselje samo, je bilo prvič uradno zabeleženo leta 1186, podatek o tem hrani Škofijski arhiv Koper. Koštabono (Costa bona) je leta 1028 nemški cesar Konrad II. Salijski podelil oglejskim patriarhom, od leta 1211 pa je kot fevd pripadala koprski družini Verzi.

koštabona

Vas je bila v tistem času obzidana in utrjena z obrambnim stolpom, kot razberemo iz poročila koprskega podestata in kapitana Francesca Maura iz leta 1558. Koprski škof Paolo Naldini v svojem ˝Cerkvenem krajepisu˝ iz leta 1700 med drugim navaja, da je Koštabona strnjeno naselje z več kot tridesetimi ognjišči, ki leži sredi gostih hrastovih gozdov. Naravno bogastvo so vaščani izkoriščali predvsem v 19. stoletju, ko so les prodajali avstrijskim ladjedelnicam. V vasi sta bila tudi dva oljčna mlina, ob reki Dragonja pa je delovalo več vodnih mlinov za žitarice. Vas je po zapisih škofa že takrat imel skupaj z obrambnim stolpom skorajda obliko kaštela. Stolp naj bi v primeru vojne varoval to območje, vendar ga je zob časa, kot poroča Naldini, že dodobra načel.

koštabona

Stavba, ki to vas resnično plemeniti in po njej slovi, kot še poroča Naldini, pa je skromna kmečka hiša, v kateri se je rodil blaženi diakon Elij, učenec sv. Mohorja, apostol in zavetnik Kopra in misijonar Istre. Kapela sv. Elije iz 15. stoletja (1446) v središču vasi ima razkošno okrašen baročni portal. Trikotno čelo je okrašeno z angeli, v sredini je podoba Boga očeta z angeli. Ta mojstrovina je domnevno nastala v kamnoseških delavnicah na obali.Koštabona je v 19. stoletju kot katastrska občina spadala pod občino Pomjan in pod pomjansko župnijo, ki je med drugim skrbela tudi za osnovnošolski pouk. Zaradi močnega italijanskega vpliva je že leta 1912 oziroma 1913 v kraju začela delovati italijanska ljudska šola, po 2. svetovni vojni pa je vse do leta 1964 v vasi delovala osnovna šola. Danes v njenih prostorih kot osrednji prostor kulturnih prireditev ter dogodkov domuje vaški dom. Cerkev sv. Kozme in Damijana, zavetnikov zdravja, se nahaja na začetku vasi, zgrajena pa je bila v 15. stoletju. Je enoladijska cerkev z bogato baročno opremo in petimi oltarji, poslikanimi po italijanskih vzorih. Svetopisemske zgodbe, ki prikazujejo beg v Egipt, ribji lov in Jezusov prihod v Jeruzalem, so delo Jakoba Razpeta. Najstarejši del notranjščine predstavlja gotski prezbiterij. Cerkev je obdana s kamnitim obzidjem. Na stranskem vhodu je vzidan kamen z letnico nastanka cerkve. Na jugovzhodni strani je nekoliko znižan zvonik. Po ustnem pričevanju naj bi tam nekdaj stal tempelj Bone, rimske boginje plodnosti. Domačija Pr’ Tabru je bila del stare že omenjene rimske utrdbe z imenom Castrum Bonae. Dokaze najdemo pri domačiji, kjer so v nadstropnem delu ohranjene strelne line. K utrdbi naj bi sodila tudi najstarejša stavba v naselju, ki se nahaja na koncu vasi, in sicer severno od pokopališča. Na privzdignjenem delu na koncu vasi ob pokopališču stoji tudi cerkev sv. Andreja. Je enoladijska, baročna cerkev z zvonikom oglejskega tipa, notranjost pa krasijo tri oljna platna s podobami Zadnje večerje, Predstavitve v templju in Kristusovega trpljenja.

koštabona koštabona

Sprehod po vasi je zanimiv, saj visoke hiše strogih oblik, z razmeroma majhnimi okni in plitkimi napušči, delujejo dostojanstveno. Grajene so iz sivega kamna, lokalnega peščenjaka, in so preprosto obdelane. Razporeditev prostorov, ki je pri večini stavb podobna je ponekod še danes zaznati kot v starih časih. Tako se v pritličnem delu stavbe nahaja hlev in klet, v nadstropnem pa so bili bivalni prostori in kuhinja. Vhod je običajno z južne strani in sicer zaradi burje, prav tako pa so razmeroma majhna tudi okna. Do nadstropnega dela vodijo kamnite stopnice z ˝baladurjem˝ (majhna terasa z nadstreškom), nekatere hiše pa so še danes povezane z medprostori oz. skupnimi dvorišči, ki so jih uporabljali za shrambo. Objekti so še danes kriti s ploščato lomljenimi kamni (škrlami), s katerimi so tudi tlakovali tla, kleti in dvorišča. Kot sem že omenil je omenjena razporeditev prostorov vidna še danes, le prostori imajo drugačno namembnost. Posamezne ambiente tako še vedno razgibajo slikoviti motivi mostovžov, baladurjev in zanimivo oblikovanih, zamaknjenih vhodov, čela stavb pa se pod različnimi koti vrivajo v osrednjo vaško ulico. Koštabona  je danes zgled dobro ohranjene istrske vaške arhitekture, vzdrževane v tradicionalnem slogu, kar ji daje svojevrsten čar.

koštabona

Koštabona je lahko tudi izhodiščna točka raznih pohodniških poti in nadvse zanimive turistične pešpoti ˝Pot vodnih virov˝, ki poteka v srednjem porečju Dragonje med sosednimi naselji. Nekoč je bilo življenje izolskega podeželja tesno povezano z vodnimi viri, količina razpoložljive vode je bila omejena, zato so ljudje na vodne vire v svoji okolici skrbno pazili. Velja omeniti, da območje okrog Koštobone namreč velja za eno od najbolj vodnih predelov, kjer lahko obiskovalec na svoji poti sreča precej naravnih vodnih virov z pitno vodo (Strmac, Muhorica, Draga, Na Krišcah, Pod slapom, Pod Betacom, Strane, Pečiče, izvir zraven slapa Supot, izvir pri sv. Heleni…). Med njimi je najbolj znan naravni vir Muhorica, ki je največji v dolini Dragonje po kapaciteti vode, po ustnem izročilu vaščanov Koštabone pa izvir ni nikoli ostal brez vode. Nedaleč od Koštabone je že omenjena slikovita dolina Dragonje z njenimi pritoki Rokava in Supot in velja za varovano območje. Rokava se izliva v Dragonjo 100 m od že omenjenega vodnega izvira Muhorica, ki se nahaja v bližini tolmuna ˝Škrlin˝(2,5 km oddaljeno od vasi Koštabona). Znan je tudi slap Supot, ki je od vasi oddaljen 2 km in spada med 100 naravnih znamenitosti Slovenije. Najbolj je markanten po daljšem deževju. Nedaleč stran v bližini izliva potoka Supot v reko Dragonjo se nahaja tudi Kodarinov mlin (2,5 km oddaljen od vasi Koštobona).

koštabona

Nasploh so poti s Koštabone do omenjenih naravnih znamenitosti idilično speljane med lepo urejenimi in speljanimi vinogradi in nasadi oljk ter na nek poseben način povezujejo naravne in kulturne znamenitosti tega edinstvenega območja. Pohodniške poti potekajo večinoma po dobro utrjenih stezah, kolovozih in makadamskih cestah, redke pa so lepo označene z markacijami (kot izjemo bi navedel pešpot ˝Pot vodnih virov), kar zna biti moteče. Do doline reke Dragonje in slapa Supot se z glavne vaške ceste odcepimo na levo po makadamski poti že na začetku vasi oz. cerkvi sv. Kozme in Damijana. Pred cerkvijo ob vaškem vodnjaku s pitno vodo in spomenikom 2. svetovne vojne je tudi manjše parkirišče. Žal ta pot ni označena in pohodnika prvi koraki malo zbegajo. Ko se pohodnik spusti po nekaj ovinkih do druge police se odpre pogled na reko Dragonja, kjer je orientacija že lažja.

koštabona

Drugače je s pešpotjo ˝Pot vodnih virov˝, ki se začne na trgu pred staro šolo oz. vaškim domom. Informativna tabla je sicer lepo označena in vidna, za samo pot pa priporočam kakšen popotniški zemljevid in dodatne informacije na enem od turističnih centrov naše obale (Izola, Koper). Še boljše je seveda če o vseh podrobnostih povprašate same domačine, ki so zelo prijazni in odprti za razgovor. Pred vaškim domom torej zavijemo desno navzdol mimo dveh vodnih virov v dolino Dragonje. V dolini se usmerite levo do tolmuna ˝Škrlin˝, ki je obenem tudi prehod čez reko. Pot lahko nadaljujete do naselja Brič, kjer leži znano vinogradniško posestvo ali do sosednjega naselja Labor, lahko pa se pri Škrlinah obrnete in vrnete v Koštabono po drugi poti tako, da zaokrožite turo. Večina omenjenih pohodniških smeri je možno obdelati tudi s kolesom, ko oddaljeni istrski zaselki postanejo še bližji in dostopnejši.

KML-LogoFullscreen-Logo
Koštabona

nalaganje map - prosimo počakajte ...

Koštabona 45.479725, 13.736753 Koštabona Med vasicami Slovenske Istre, ki obiskovalcem skozi vse leto nudijo pravo sprostitev in odmik od vsakdanjega vrveža ter pravo doživetje tradicije in narave, je zagotovo Koštabona, manjše naselje s strnjenim jedrom na flišnem slemenu (280 m) nad zgornjo dolino reke Dragonje in potokom Supot v Mestni občini Koper. Podrobnosti...

Viri:

Copyrighted Image !