Gradec (Graz), očarljivo mesto avstrijske Štajerske

Gradec (Graz), očarljivo mesto avstrijske Štajerske

Gradec (hrvaško Gradac, nemško Graz, madžarsko Grác, prekmursko Gráca) je glavno mesto avstrijske zvezne dežele Štajerske ob reki Muri. Mesto je drugo največje mesto v Avstriji s približno 290.000 prebivalci. Nemško ime mesta Graz izvira iz slovenske besede ˝Gradec˝, ki v slovenščini pomeni ˝mali grad˝, praslovanski koren ˝gord˝ pa pomeni tudi naselbino, ograjeni prostor in mesto. Ime Gradec se tako verjetno nanaša na ˝malo mesto˝. Najstarejša naselbina na področju današnjega mesta sicer sega v bronasto dobo, a zgodovinska kontinuiteta naselbine do srednjega veka ni znana. Ime mesta in nekatere arheološke najdbe tako pričajo o majhnem gradu Slovanov, ki je sčasoma postal močno branjena utrdba. Zgodovinsko središče Gradca je eno od najbolje ohranjenih mestnih središč v Centralni Evropi, zaradi česar ga je UNESCO leta 1999 uvrstil na seznam svetovne kulturne dediščine. Zanj je značilno harmonično zlitje tipičnih hiš iz različnih obdobij in različnih arhitekturnih slogov. Ker se Gradec nahaja na kulturni meji med Srednjo Evropo, Italijo in Balkanom, je v mestu čutiti različne vplive iz sosednjih regij. S tem je staro mestno jedro pridobilo svoj poseben izgled z več 100 stavbami, ki obsegajo sloge od gotike do modernizma.

graz

Nemško ime Graz je bilo prvič zapisano leta 1128 in v času vladavine vojvod Babenberžanov je mestece postalo pomembno komercialno središče. Leta 1281 je cesar Rudolf I. mestu podelil posebne pravice, v 14. stoletju pa se je v Gradcu naselila avstrijska linija rodbine Habsburžanov. Ti so živeli na gradu Schlossberg, s katerega so vladali Štajerski, Koroški in delom današnje Italije in Slovenije (Kranjski in Goriški). V 16. stoletju so za izgled mesta skrbeli večinoma italijanski renesančni arhitekti in umetniki. Ena od najpomembnejših stavb, zgrajenih v tem času je Landhaus. Načrte zanjo je naredil Domenico dell’Allio, uporabljali pa so jo krajevni veljaki za sedež svoje oblasti. Od začetka 15. stoletja je bila v Gradcu rezidenca mlajše veje Habsburžanov, ki je zasedla cesarski prestol leta 1619, s cesarjem Ferdinandom II., ki je dal prestolnico preseliti na Dunaj. S svojo strateško lego v središču odprte in rodovitne doline Mure je bil Gradec večkrat oblegan (vendar neuspešno), tako leta 1481 s strani Madžarov in njihovega kralja Matije Korvina ter s strani Turkov v letih 1529 in 1532. Razen Riegersburga je bil grad Schlossberg edina utrdba v regiji, ki je Turki niso zavzeli. Do leta 1749 je Gradec ostal glavno mesto avstrijskih dežel (Štajerske, Koroške, Kranjske, Goriške in Istre). Nove utrdbe okoli Schlossberga so bile zgrajene proti koncu 16. stoletja. Napoleonova vojska je zasedla Gradec leta 1797, nakar je leta 1809 sledil poraz Avstrije proti Napoleonu v bitki pri Wagramu. Istega leta je bila na Schönbrunnu na Dunaju podpisana mirovna pogodba.

graz

Utrdbo na hribu Schlossberg so po njenih določbah porušili, ostal pa je lahko le zvonik (stolp z uro), ki je še danes nekakšen simbol mesta. Kot vsa mesta je tudi Gradec med 2. svetovno vojno preživljal burne čase. Leta 1945, se je obramba predala ter mesto izročila enotam Rdeče armade in s tem mesto rešila pred nadaljnjim uničevanjem. Do takrat je bilo med zavezniškimi bombardiranji uničeno okoli šestina stavb, na srečo pa stari del mesta ni bil močno poškodovan. Leta 1945 je v Gradec prispela tudi angleška vojska, ki je skupaj s sovjetsko oblikovala svojo zasedbeno coni, obe pa sta v mestu ostali vse do leta 1955. Na splošno se je v svoji zgodovino Gradec razvil v močno univerzitetno in kulturno središče v katerem je bivalo in delovalo mnogo znanih oseb. Med vidnejšimi je Nikola Tesla, ki je v Gradcu leta 1875 na Politehniki študiral elektrotehniko. Nobelov nagrajenec Otto Loewi je na graški univerzi učil od 1909 do 1938. Erwin Schrödinger je bil kratek čas rektor graške univerze, leta 1939. Karl-Franzens Universität, splošno znana kot Graška univerza, je mestna najstarejša univerza, ki jo je leta 1585 ustanovil  nadvojvoda Karel II. Večino svojega obstoja je bila pod nadzorom katoliške cerkve in je prenehala delovati leta 1782 po ukazu cesarja Jožefa II., ki je želel državi zagotoviti nadzor nad izobraževalnimi ustanovami ter jo je spremenil v Licej. Le-tega je leta 1827 cesar Franc I. ponovno preoblikoval v univerzo in ji podelil ime Karl-Franzens Universität. Danes se na njej izobražuje preko 30.000 študentov. Gradec je mesto mnogoterih znamenitosti. V njem si lahko ogledamo sloveči stolp z uro, zvonik, deželno hišo, topniški branik, katedralo, mavzolej, trg Schlossberg, Mestni park, baziliko Marije Tolažnice (Mariatrost) iz leta 1724 v stilu poznega baroka. Med posebnimi znamenitosti lahko omenimo tudi regionalno pokrajinsko orožarno, v kateri je največja svetovna zbirka orožja iz obdobja baroka.

graz

Ta deluje od leta 1551 in ponuja na ogled več kot 30.000 eksponatov. Nadvse obiskana je cerkev Jezusovega srca (Herz Jesu Kirche) iz leta 1887, ki je tudi največja Graška cerkev s tretjim najvišjim zvonikom v Avstriji v neogotskem stilu (109 m). Kalvarija na Göstingu z romarsko cerkvijo iz 17. stoletja se nahaja v SZ delu mesta, v njegovi bližini pa ležijo ostanki dvorca (Ruine Gösting) s katerega se po mnogih ponuja najlepši pogled na celotno mesto. Leta 2003 je bil Gradec kulturna prestolnica Evrope, v zadnjih letih pa je bilo v mestu zgrajenih veliko modernih javnih zgradb. Najbolj znana med njimi sta Kunsthaus (hiša moderne umetnosti) po načrtih Petra Cooka in Colina Fournierja, muzejska stavba na bregu Mure in Murinsel (otok na Muri), umetni otok v obliki školjke na reki, ki je delo ameriškega arhitekta Vita Acconci, na katerem je kavarna, odprto letno gledališče in otroško igrišče, z obrežjem pa ga povezujeta dva mostova za pešce. Mesto je odlično prometno povezano, saj leži ob glavni tranzitni poti med Nemčijo in Balkanom, ob neposredni bližini pa omenjeno pot dopolnjuje še Graško letališče. Ob omenjeni tranzitni poti so zrasli mnogi trgovski centri, ki ponujajo dobesedno vse, močno pa je razvita tudi industrija, med katerimi je zelo znana avtomobilska (Puch). Po vsem tem moramo omeniti tudi zelo razgibano sejemsko dejavnost. Če že omenjam odličnega slovenskega ustvarjalca in tehničnega veleuma Puha, ne moremo mimo drugih znanih osebnosti slovenskega rodu kot so pesnica Lily Novi ter skladatelja Josip Ipavec in Gustav Ipavec.

graz

V svetovnem merilu seveda moramo omeniti Arnolda Schwarzeneggerja, znanega filmskega igralca in politika, nekdanjega guvernerja ameriške zvezne države Kalifornije, ki se je rodil nekaj kilometrov stran od Gradca, v majhni vasici Thal. Prav tako ne smemo zanemariti tudi avstrijskega nadvojvodo Franca Ferdinanda in pa nobelovca, psihologa Otta Loewi ter svetovno znanega avstrijskega skladatelja Roberta Stolza. Nasploh je Gradec čudovito mesto, katerega zelo priporočam k ogledu ne glede na letni čas. V njem ima vsak letni čas poseben čar. V samem mestu je za popotnike odlično poskrbljeno, saj različne predele mesta povezuje gosto razvejan javni tramvajski promet, ter odlična taxi služba, ki vas za zmerno ceno popelje do vseh pomembnih znamenitosti. Nadvse odlično je poskrbljeno tudi za obiskovalce mesta z lastnim prevozom, saj so parkirne hiše in javna parkirišča nameščena na praktično vseh pomembnih lokacijah oz. znamenitostih. Svoje oglede lahko obiskovalec dopolni tudi z odličnimi jedmi v prekrasnih restavracijah, barih in vinotekah, če mu pa zmanjka časa, pa zanj poskrbijo v nadvse urejenih hotelih. V restavracijah ponujajo lokalne kulinarične posebnosti med katerimi moram omeniti ˝Štajerskega jezerskega krapa˝, ˝Štajerski hren˝, ˝Avstrijsko jabolko˝ in ˝Štajersko bučno olje˝.

Graz Tourismus Information
Herrengasse 16, 8010 Graz, Austria
T: +43/316/8075-0
W: https://www.graztourismus.at/
E: info@graztourismus.at

KML-LogoFullscreen-Logo
Gradec (Graz)

nalaganje map - prosimo počakajte ...

Gradec (Graz) 47.070831, 15.438119 Gradec (Graz), očarljivo mesto avstrijske Štajerske Avstrijski Gradec je eno od najbolje ohranjenih mestnih središč v Centralni Evropi, zaradi česar ga je UNESCO leta 1999 uvrstil na seznam svetovne kulturne dediščine. Podrobnosti...

Viri:

Fotografija je zaščitena! Za dovoljenje kopiranja ali objave lahko zaprosite na info@mojsvet.info.