Gostilna Gastuž, najstarejše gostišče na slovenskem

Gostilna Gastuž, najstarejše gostišče na slovenskem

Dolina sv. Janeza Krstnika z mogočno Žičko kartuzijo v kraju Stare Slemene, v bližini naselja Žiče v občini Slovenske Konjice velja za turistično in kulturno-zgodovinsko zanimivost. Za griči Konjiške gore s svojo spokojnostjo obiskovalcu omogoči umik pred civilizacijo. Dolina je prav čarobna v vseh svojih letnih časih in ni čudno, da so se na tem področju pred davnimi leti (okrog 1160) ustavili tudi menihi iz francoske Velike kartuzije (ecclesia maior) pri Grenoblu, med njimi tudi kasnejši prvi prior Beremund. Med delno obnovljenimi razvalinami, obiskovalec lahko še danes sreča tišino, ki je nekdaj sprejela kartuzijane in ki se nesebično predaja vsem tistim, ki želijo srečati preteklost, ujeto v sedanji trenutek. Ob njenem vhodu stoji hiša za goste oz. kakor so jo tudi takrat imenovali Gastuž (pri večjih gradovih ali samostanih zunaj osrednjih stavb stoječe gostišče, kjer so sprejemali in prenočevali manj ugledne goste), njeni prvi lastniki pa so vse do razpustitve samostana (1782) bili ravno žiški kartuzijanci.

Po opustitvi njihovega spodnjega samostana in njegovega hospitala v 15. stoletju je namreč nastala potreba po novih prostorih, kjer bi lahko sprejemali obiskovalce in popotnike oz. tujce, ki niso smeli med samostanske zidove. Tako je bil pred samostanom leta 1467 zgrajen objekt, ki je v pritličju še gotski, nadzidava pa je iz 17. stoletja, ko je Gastuž dobil svojo sedanjo podobo. V spodnjih prostorih se menihi prodajali kartuzijansko vino v 1. nadstropju pa so se nahajala prenočišča. Vsi, ki so se takrat podali skozi čudovito dolino sv. Janeza Krstnika, so pri Gastožu našli svoje zavetje in svoj dom. Ali je s prenehanjem samostana prenehala delovati tudi gostilna iz starih zapisov ni razbrati, zato ostajajo le ugibanja. Kljub temu je skozi stoletja hiša gostoljubnosti Gastuž, vabil v varno zavetje popotnike, ki jih je pot zanesla v čudovito dolino, imel pa je tudi prostoren hlev za konje oz. njihovo vprežno živino.

V Gastužu je stanoval tudi birič (v srednjem veku izvrševalec sodne oblasti, zadolžen je bil predvsem za pobiranje davkov), ki je nadzoroval prevažanje desetinskega žita in vina za kartuzijo ter odpiral vrata, ki so že tukaj branila samostan. To je vsekakor v Sloveniji in daleč naokoli najstarejše delujoče gostišče, ki v svoji zbirki hrani tudi srednjeveške kuharske recepte. Gastuž tudi danes ponuja zatočišče popotnikom, obiskovalcem, turistom in ostalim posebnim gostom, ki v miru in tišini nekdanjega samostana iščejo posebna kulinarična doživetja in razvajanja. Prenovljeno gostišče, kjer je v pritličju točilnica, v zgornjem nadstropju pa urejena restavracija ponuja tradicionalno hrano ki je pripravljena na moderen način, seveda se pa potrudijo z lokalno oskrbo in sezonsko ponudbo.

Ambient starega dvorca z veliko sobo Filipa Žičkega (kartuzijanec in nabožen pesnik, ki je v napisal 10.133 verzov obsežno pesnitve o Marijinem življenju) in manjšo Leopolda Konjiškega (prvi znani gospod iz rodbine Konjiških, ki je omenjen v ustanovni listini za žičko kartuzijo štajerskega mejnega grofa Otakarja iz leta 1165) se ni bistveno spremenil, a vas bo zagotovo navdušil s svojo veličino in vonjem po preteklosti, ki se preplete z novimi okusi in prenovljeno ter oživljeno podobo. Svetloba osvetljuje stari masivni strop, pod steklenimi pokrovi na osrednji mizi pa se sušeno sadje barvno ujema z modnimi slikami na lesenih opažih. Hrana, ki se pripravljala z vso skrbnostjo po izvirnih zgodovinskih receptih vas bo popeljala v zavetje miru, duhovnosti in odlične kulinarike.

V njeni zeliščni prodajalni Viva Sana, ki nadaljujejo tradicijo ene najstarejših lekarn, se lahko oskrbite z raznimi zeliščnimi pripravki. Pred samostanom so namreč imeli menihi urejene vrtove, kjer so pridelovali potrebno zelenjavo in zelišča, del omenjenega vrta pa je danes obnovljen in nasajen z različnimi zelišči. Poleg zelišč se tu nahaja tudi zelo redka rastlina imenovana Žički grobeljnik. To je sivozelena trajnica, ki zraste do 20 cm visoko in jo v Sloveniji avtohtono najdete le v kamnolomu v Žičah. Od tam so jo nasadili tudi na samostanskem vrtu. Pred kratkim so na vrt na latniku ob gozdu zasadili tudi potomko najstarejše vinske trte na svetu, več kot 400 let stare modre kavčine, ki sicer raste na Lentu v Mariboru. Na slovenskem je veliko gostiln, a le malo njih nas popelje do nečesa novega, lepega, še neodkritega in tako izjemnega, ekskluzivnega po svojem nastanku ter zgodovinski vrednosti. Takšna je zagotovo gostilna Gastuž, najstarejša gostilna na slovenskem, ki je vredna obiska ob vsakem času. Tudi če boste imeli namen obiskati le Žičko kartuzijo, se ustavite v njenem pritličju in si privoščite kakšno kavico v pravem srednjeveškem ambientu. In veste, ne bo vam žal.

Gostilna Gastuž
Špitalič 9, Žiče
Tel: +386 3 752 37 00
Gsm: +386 40 131 303
Splet: www.gastuz.si
E-mail: rezervacije@gastuz.si

KML-LogoFullscreen-Logo
Gostilna Gastuž

nalaganje map - prosimo počakajte ...

Gostilna Gastuž 46.309995, 15.393461 Gostilna Gastuž, najstarejše gostišče na slovenskem Ob vhodu doline sv. Janeza Krstnika z mogočno Žičko kartuzijo stoji hiša za goste oz. kakor so jo tudi takrat imenovali Gastuž, njeni prvi lastniki pa so vse do razpustitve samostana (1782) bili ravno žiški kartuzijanci. Podrobnosti...

Viri:

Copyrighted Image !