Frančiškanski samostan Kostanjevica z grobnico francoskih kraljev Bourbonov

Frančiškanski samostan Kostanjevica z grobnico francoskih kraljev Bourbonov

Ko Vipavska dolina na zahodu Slovenije ob robu Trnovskega gozda prehaja v Goriško raven stoji Nova Gorica, ki predstavlja srce sončne Goriške. Obmejno mestece z Italijo je nastalo šele po drugi svetovni vojni kot nadomestno mesto Gorici, ki je ostala za mejo po podpisu pariške mirovne pogodbe med Italijo in tedanjo Jugoslavijo. Mesto ima blago klimo in je zeleno ter cvetoče skozi vse leto, zato Novi Gorici mnogi pravijo tudi mesto vrtnic. Mesto s severovzhoda pred mrzlimi vetrovi namreč branita čudoviti Trnovska in Banjška planota, proti vzhodu pa se razliva vinorodna in zelena Vipavska dolina. Širša okolica mesta je seveda bila poseljena že veliko prej, saj se naselbina kot villa quae Sclavorum lingua vocatur Goriza v pisnih virih prvič omenjena leta 1001 v listini cesarja Otona III. V 11. in 12. stoletju naselje dobiva na pomenu in postane zgodnje urbano naselje s centralnim pomenom za širšo regijo. Po kraju se je že leta 1100 poznejši koroški vojvoda Henrik Spanheim imenoval Goriški, od srede 12. stoletja pa ime prevzamejo pomembni Goriški grofje. Novejše raziskave nakazujejo, da se je kraj oblikoval v tržno naselbino še preden je leta 1210 Majnhard II. Goriški izdal listino, s katero je Gorici podelil pravico do tedenskega sejma. Skozi stoletja je mesto oblikovalo mnoge kulturne znamenitosti, ki imajo danes poseben kulturni pomen.

kostanjevica

Med njimi je zagotovo cerkev Marijinega oznanjenja in k njej prizidan frančiškanski samostan, ki stojita v neposredni bližini mestnega središča Nove Gorice, na 143 m visokem griču na Kostanjevici. Cerkev velja za staro božjepotno svetišče, o njenem nastanku pa kroži kar nekaj legend. Tako so po legendi prvi začetki romanja na Kostanjevici  zaviti v pripoved povezano s kostanji, ki bi naj griču dali tudi ime. Po omenjeni legendi bi naj na štoru enega od kostanjev stala podoba Matere božje, pri kateri se je k molitvi rad ustavljal tudi lastnik posestva grof Matija Thurn. Ker ga je v molitvi večkrat nagovoril neznani glas je dal na vrhu griča postavil nekoliko večjo kapelo. Znane so še druge legende, med katerimi je tudi ta, da je grof postavil kapelo v zahvalo, ker je od papeža dobil spregled saj se je želel poročiti z dekletom iz bližnjega sorodstva. Znana je tudi legenda, ki pravi, da sega prvo svetišče v čas, ko so na griču pastirji pasli svoje črede. Ti so imeli na njem tudi svoje zavetišče in v njem Marijino podobo, kamor so se radi zatekali v molitvi. Ker so k podobi radi hodili molit tudi drugi, so postavili kapelo. Prva zgodovinska omemba svetišča na Kostanjevici sega v daljno leto 1623.

kostanjevica

Na vzidani plošči na cerkvenem pročelju je namreč zapis o pričetku gradnje manjše cerkev, ker pa je imela en sam prostor, so jo poimenovali kar ˝kapela˝. Na svojem zemljišču jo je dal sezidati grof Matija Thurn (italijansko della Torre), vanjo pa so prenesli Marijino podobo, pred katero so se ljudje zbirali k molitvi. Poleg cerkve je bil sezidan tudi manjši samostan, med njegovimi prvimi skrbniki pa so bili karmeličani, ki so za svetišče začeli skrbeti leta 1650. V svojem času so ga večkrat pozidali in razširili ter ustvarili s štukaturami čudovito okrašeno cerkev. Razcvet Kostanjevice je leta 1781 za nekaj desetletij prekinil odlok cesarja Jožefa II., s katerim so bili karmeličani leta 1785 s Kostanjevice  pregnani. Dunajski dvor je po posredovanju grofov Thurnov leta 1794 zopet dovolil odpreti cerkev, zanjo pa je skrbel svetni duhovnik.

kostanjevica

Leta 1811 je bila Kostanjevica dodeljena v upravljanje slovenskim frančiškanom, ki so se prav tako kot karmeličani leta 1785 morali umakniti z bližnje Svete gore. Ti so leta 1821 v samostanu ustanovili gimnazijo in modroslovno šolo, v njem pa je med drugimi več kot 40 let deloval tudi eden od največjih slovenskih jezikoslovcev p. Stanislav Škrabec. Frančiškani so s seboj prenesli tudi bogato knjižnico, ki je hranila dragocene tiske od 16. stoletja dalje. Med 1. svetovno vojno sta bila samostan in cerkev močno porušena, po vojni pa so ju zaradi novih meja prevzeli frančiškani tridenske province in jo povsem prenovili. Cerkev je kljub uničenju še vedno razkošno okrašena s štukaturami, freskami, platni in marmorjem, prava paša za oči pa je podoba Marije z Jezusom v zlatem, z žarki obdanem okviru v središču marmornatega oltarja. Na srečo je vojno vihro in vsa uničenja knjižnica preživela, ki je danes urejena v dveh večjih sobah v samostanskem traktu in ima okrog  10.000 knjig. Na prvem mestu velja omeniti kakih 30 prvotiskov (inkunabul), bogate pa so tudi zbirke od 16. do 19. stoletja. Med njimi je zagotovo med najpomembnejšimi slovnica Adama Bohoriča Articae horuale z avtorjevim posvetilom. Zaradi dragocenosti je knjižnica od leta 1952 zaščitena kot kulturni spomenik.

kostanjevica

Posebnost kostanjeviške cerkve so tudi številne nagrobne plošče, kar kaže na to, kako navezani so bili verniki na ta kraj, še posebej plemenita gospoda iz Gorice. Kulturno zgodovinsko podobo Kostanjevice označuje tudi grobnica, kjer so pokopani zadnji potomci francoske kraljeve rodbine Bourbonov. Ob julijski revoluciji leta 1830 so namreč odstavili kralja Karla X. Bourbonskega in ga skupaj z družino pregnali iz Francije, ti pa so našli zatočišče pri goriškem grofu Coroniniju. Ta je izpolnil njihovo željo , da bi radi bili pokopani prav v svetišču na Kostanjevici. Na dvorišču frančiškanskega samostana je tudi čudovito urejen stari vrt z mnogimi vrtnicami, ki v času cvetenja popotnika povsem prevzame. Od leta 1985 je celotno območje Kostanjevice s cerkvijo, samostanom, knjižnico in grobnico Bourbonov razglašeno kot umetnostni in arhitekturni spomenik in kot tak predstavlja zaščiteno kulturno dediščino slovenskega naroda.

KML-LogoFullscreen-Logo
Frančiškanski samostan Kostanjevica

nalaganje map - prosimo počakajte ...

Frančiškanski samostan Kostanjevica 45.950076, 13.636565 Frančiškanski samostan Kostanjevica Skozi stoletja je mesto Nova Gorica oblikovalo mnoge kulturne znamenitosti, ki imajo danes poseben kulturni pomen. Med njimi je zagotovo cerkev Marijinega oznanjenja in k njej prizidan frančiškanski samostan, ki stojita v neposredni bližini mestnega središča Nove Gorice, na 143 m visokem griču na Kostanjevici. Podrobnosti...

Viri:

Copyrighted Image !