Dalmatinska klapska pesem

Dalmatinska klapska pesem

Klapska pesem je tradicionalna oblika hrvaške vokalne glasbe, ki izvira iz južne Hrvaške, predvsem iz primorskih in otoških regij, izvaja pa se tako v mestnih kot tudi na podeželju. V decembru 2012 je UNESCO klapsko petje zaradi njene posebnosti, uvrstil na seznam nesnovne kulturne dediščine Evrope. Klape pojejo večglasno, brez spremljave instrumentov, izvorno pa se poje “v uho”, kar pomeni, da ni vodje. Pesem povede ˝najvišji glas˝, nato pa se vključujejo tudi drugi pevci, ki pojejo hkrati z vodilnim glasom. Pomembno je poudariti “najvišji glas”, ker so se v klapo navadno združili prijatelji, povezani v družbeno harmonično obliko in ne zato, ker so iskali ljudi v njihovih vokalnih sposobnosti. Klapo običajno sestavlja od 5 do 8 pevcev, ˝najvišji glas˝ pa predstavlja neke vrste njihovega vodjo. Oblika klapskega petja se je pojavila sredi 19. stoletja, v času ko se je profilirala kulturna in glasbena identiteta mediteranskih obalnih in otoških mest, predvsem pa v Dalmaciji. Danes beseda klapa najpogosteje asociira na pevske skupine s specifičnim ˝a capella˝ repertoarjem dalmatinskih klapskih pesmi, njihova besedila pa so v glavnem ljubezenska. Naziv ˝dalmatinska klapska pesem˝ je novejšega datuma, v glasbeno terminologijo pa je uveden v 70-tih letih 20. stoletja po zaslugi prvega Festivala dalmatinskih klap (1967) v Omišu. Kasneje se je z leti število klapskih festivalov povečalo, danes pa klape lahko poslušamo na organiziranih srečanjih v več mestih med katerimi so pomembnejši v Buzetu, Dubravi, Kašetlima, Murterju, Splitu, Srinjanima, Senju in tudi Zagrebu. Na oblikovanje dalmatinske klapske pesmi je vplivalo več načinov petja, ki se je takrat pojavljajo v urbanih področjih Dalmacije, prav tako pa na razlike v formalnih oblikah klap. Tako so se skozi zgodovino oblikovali trije modeli klap: tradicionalna (ljudska), festivalska in današnja moderna klapa, ki je tudi pri nas najbolj popularna.

klapska pesem

Najstarejša oblika klap oz. tradicionalna (ljudska) je neformalna skupina pevcev, ki se občasno združijo k petju ter na ta način izražajo svojo ljubezen do petja in dediščine. Ustna tradicija in enostavno glasbeno izražanje (spontano petje) sta glavni lastnosti omenjene klapske oblike, ki se največkrat pojavlja ob raznih vsakodnevnih priložnostih (v gostilnah, ribarjenju, domačih praznovanjih …) ali na mestih kjer je dobra akustika (tržnicah …). Ob vse večji dominaciji modernih klap se oblika tradicionalne ljudske klape pojavlja in ohranja predvsem pri starejših prebivalcih Dalmacije.  Pojem ˝festivalska klapa˝ je povezan predvsem z nastankom že omenjenega Festivala dalmatinskih klap v Omišu. Ta je tudi v veliki meri zaslužen za promocijo klapskega petja kot organizirane oblike tradicionalnega, kasneje pa tudi umetniškega glasbenega izražanja. Festivalska klapa je tako formalno organizirana skupina pevcev z jasnimi cilji in nameni petja. Omiški festival je doprinesel k nastanku mnogih klap pri koncu 80-tih let 20. stoletja, danes pa jih je registriranih več kot 400. Klapsko petje v 60-ih letih 20. stoletja se tako vse bolj definira kot simbol dalmatinske (mediteranske) identitete. Danes se za razliko od tradicionalne oblike oz. ˝a capella˝ vokalne izvedbe, festivalske klape uporabljajo različno tehniko in stile petja ter tudi tradicionalne instrumente (mandolino, kitaro …). Pri novejših oblikah dalmatinskih klap, ki se danes vse bolj ukvarjajo s komercialnim petjem se pojavljajo tudi modernejša glasbila.

klapska pesem

Klapsko petje je največje spremembe doživelo v zadnjem desetletju 20. stoletja, ko je področje Balkana in s tem tudi Hrvaške ter Mediterana dosegel val socialnih, kulturnih in političnih sprememb. Klapsko petje modernega časa je tako prežeto z inovativnimi glasbenimi formami in različnimi vokalnimi stili petja tradicionalne, klasične in posebej popularne glasbe. Klapsko petje s svojim gibanjem v 90-tih letih 20. stoletja postaja danes eno od najpopularnejših oblik glasbenega izražanja na hrvaškem in svojo popularnost manifestira skozi publiko vseh generacij ter izven svojih teritorialnih okvirjev. Danes so klape tudi eden od zelo pomembnih dejavnikov v kulturnem in družbenem življenju prebivalcev Hrvaške, mnogi pa menijo, da je eden od najpomembnejših klapskih nastopov vseh časov, nastop dalmatinske klape Cambi na pogrebni slovesnosti prvega hrvaškega predsednika Franje Tuđmana. Zraven tega ne moremo preko dejstva, da je moderno klapsko petje zaradi vse večjega števila izjemno kvalitetnih klap in svojstvenega načina petja popularno tudi izven hrvaških meja. Klape se ustanavljajo med hrvaškimi izseljenci ter tudi med ljubitelji petja v Sloveniji, ki uživajo v nadvse zanimivem večglasnem petju. K popularnosti pri nas so doprinesle tudi vezi, ki so se stkale v naši nekdanji skupni državi Jugoslaviji ter dejstvo, da dalmatinska glasba s svojimi besedili v ljudeh vzbuja neko nostalgijo. Sodobnejše dalmatinske klape na poseben način izvajajo tako tradicionalne dalmatinske skladbe, ki jih poznajo starejše generacije ter nove skladbe, ki jih rade poslušajo tudi mlajši in še enkrat dokazujejo, da kvalitetna glasba nima meja in ruši vse medgeneracijske ovire.

Viri:

Fotografija je zaščitena! Za dovoljenje kopiranja ali objave lahko zaprosite na info@mojsvet.info.