Blejski grad, turistični biser Slovenije

Blejski grad, turistični biser Slovenije

Gorenjska je čudovita alpska pokrajina na severu-zahodu Slovenije, kjer popotnika med potovanjem spremljata čudovit alpski in predalpski svet. V slikoviti deželi kraljujejo dvatisočaki Julijskih Alp, vrhovi Karavank in Kamniško-Savinjskih Alp in visoke planote kot so Pokljuka, Mežakla in Jelovica. Med njena najbolj znana turistična letovišča zagotovo sodi Bled, na mogočni strmi skali, ki se dviga 139 m nad ledeniškim Blejskim jezerom, pa stoji njegov simbol – Blejski grad. Gre za čudovit grad nad alpskim jezerom z romantičnim otočkom in cerkvijo, njegova podoba pa je skozi stoletja postala prepoznavna tako doma kot v svetu.  Z gradu se vije izjemen razgled na jezero z otokom in po deželi z Lescami in Radovljico na dlani ter po goratem svetu Karavank in Julijskih Alp.

blejski grad

Bled se prvič pisno omenja leta 1004, z listino nemškega cesarja Henrika II., ki je v italijanskem Trentu posestvo Bled podaril briksenski škofiji oz. škofu Albuinu. Leta 1011 je cesar Henrik II. z novo darovnico Albuinovemu nasledniku Adalberonu podaril tudi Blejski grad in za 30 kraljevskih kmetij zemlje. V omenjeni darovnici se Blejski grad (castellum Veldes) tudi prvič omenja v ohranjenih pisnih virih, po času omembe pa spada med najstarejše v virih imenovane gradove na Slovenskem. Blejski grad je postal upravno središče briksenške zemljiške posesti na Gorenjskem, a ker so Briksenski škofje na Bled prihajali redko, so gospostva sprva upravljali in varovali škofovi ministeriali, do leta 1349 vitezi Blejski.

blejski grad

Sredi 14. stoletja so škofje opustili neposredno upravo gospostva in ga dali kot jamstvo za posojeni denar v zakup dotedanjemu upravitelju Konradu von Kreighu. Rodbina Kreigh je gospodarila na Bledu skoraj 200 let (1368–1558), za njimi in njihovimi sorodniki Turni pa je 1558 prevzel zakupništvo sloviti junak iz turških bojev, baron Herbard Auersperg (Turjaški). Ta je zaradi javnega in gorečega zagovarjanja protestantizma, ki se je v tem času razširil tudi na Bledu,  moral leta 1574 Bled zapustiti in posestvo prepustiti katoliškemu privržencu, baronu Ivanu Josipu Lenkoviču. Baron je umrl 1680, za njegovimi dediči pa je posest upravljal grof Žiga Turn (1592–1597). Od leta 1597 do 1615 so se škofje odpovedali zakupništvu in sami postavljali glavarje. Po letu 1615 je Bled imelo v zakupu več glavarjev, ki so bili do srede 18. stoletja plemiči, kasneje pa so jih zamenjali meščani.

blejski grad

Grad sta v omenjenem obdobju prizadela dva potresa, leta 1511, po katerem ga je prezidaval Herbard Auersperg, in leta 1690, ko so ga popravljali Gallenfelsi, a je ostal ohranjen njegov gotski fortifikacijski sistem. Po 800 letih briksenske oblasti je bilo leta 1803 blejsko gospostvo, z ukazom dunajske dvorne komisije, podržavljeno, v času Ilirskih provinc (1809-1813) pa je bilo gospostvo last francoske države. Leta 1838 je bila briksenski škofiji vrnjena vsa podržavljena posest, škof in stolni kapitelj pa sta 1858 prodala gospostvo Bled in otoško proštijo za 150.000 goldinarjev meščanskemu podjetniku Viktorju Ruardu, lastniku jeseniške železarne. Ruard je leta 1871 obsežne gozdove prodal Kranjski industrijski družbi, obdržal pa je grad, jezero in gradbena zemljišča okrog jezera. Leta 1882 je ta posest prišla v roke veletrgovca Adolfa Muhra, leta 1918 pa je grad z jezerom in otokom kupil hotelir Ivan Kenda. Grad je leta 1937 prevzela Zadružna gospodarska banka, nato pa Dravska banovina. Sedaj pa je slikovit grad v lasti države, upravlja pa ga Zavod za kulturo Bled.

blejski grad

Grajska poslopja so razvrščena okoli dveh dvorišč. Ob spodnjem dvorišču so bila gospodarska poslopja, ob zgornjem pa stanovanjski prostori. Dvorišča je povezovalo stopnišče sredi baročnega trakta, najbolj zanimiva pa je kapela na zgornjem dvorišču, zgrajena v 16. stoletju, posvečena škofoma sv. Albuinu in sv. Ingenuinu. Okrog 1700 so jo poslikali s freskami, ob oltarju pa sta upodobljena darovalca Henrik II. in njegova žena Kunigunda. Od najstarejše zasnove gradu se je ohranilo romansko obzidje z vhodnim stolpom, ostala poslopja pa so iz obdobja renesanse. Ko je leta 1947 pogorelo ostrešje gradu in so se začela arheološka izkopavanja, je Narodni muzej v Ljubljani sprožil vprašanje konservacije gradu. Tako je bil grad po načrtih ing. arh. Toneta Bitenca s finančnimi sredstvi države in bivše občine Bled restavriran. Blejski grad je prezentiran in urejen za obisk, v nekdanjih bivalnih prostorih poleg restavracije pa je muzejska razstava Narodnega muzeja Slovenije. Razstavljeni predmeti pripovedujejo o zgodovinskem razvoju pokrajine ob Blejskem jezeru od bronaste dobe do današnjih dni. Oprema sicer ni z blejskega gradu, je pa pomembna za ponazoritev stanovanjske kulture v obdobjih, ki jih je grad preživel.

blejski grad

V osmih sklopih stalne razstave se skozi muzejske zbirke prepletajo narava, vsakdanje življenje, obrt, duhovna kultura in vse tisto, kar določa življenje na tem koščku slikovite dežele. Razstava se začne geološkim prikazom Blejskega kota z okolico, nadaljuje pa s prikazom tehnoloških odkritij prazgodovinske Evrope in nova obrtna znanja, ki so bila bistvenega pomena tudi za prazgodovinske prebivalce Bleda. Tako je prikazan razvoj lončarstva, metalurgije barvnih kovin, železarstva, steklarstva in izboljšave orodja. V nadaljevanju si lahko obiskovalec ogleda muzejsko zbirko v katerem je predstavljena zgodovina krščanstva blejskega območja. Povezana je s širšim ozemljem Karniole in Karantanije, kjer je prvo pokristjanjevanje potekalo v poznoantičnem obdobju, drugo pa v zgodnjem srednjem veku, razstavljene pa so nekatere ohranjene listine.

blejski grad

Ko obiskovalec zapusti muzejsko razstavo, si lahko ogleda tudi druge prostore v nekdanjih stanovanjskih prostorih in gospodarskih poslopjih. Nadvse zanimive je grajska tiskarna, v kateri si lahko vsak naroči poljubne tiskovine, ki jih s pomočjo tiskarja v znameniti tiskarski obleki iz srednjega veka, naredi tudi sam. Prav tako si je možno ogledati grajsko kovačnico in znamenito grajsko klet, ki vabi s svojimi kvalitetnimi vini na degustacijo in  demonstracijo stekleničenja vina iz hrastovih sodov. Obiskovalci, ki si za spomin napolnijo steklenico, jo začepijo in povoskajo, dobijo spominski certifikat. Po ogledu vseh znamenitosti se obiskovalci lahko okrepčajo v grajski restavraciji, ki nudi sodobno interpretirane tradicionalne jedi in pijače ali preprosto spočijejo na eni od grajskih teras s čudovitim pogledom na okolico.

blejski grad

O lepotah Bleda so zraven romarjev iz srednjega veka glas širili tudi mnogi ugledni popotniki in prvi med njimi je bil Janez Vajkard Valvasor v Slavi Vojvodine Kranjske iz leta 1689. V svojih delih je Bled opevala vrsta slovenskih pesnikov in pisateljev, na čelu s Francetom Prešernom, ki ga je primerjal s ˝podobo raja˝. Zaradi svoje lepote in tudi strateške lege je bil grad v vseh obdobjih zgodovine prizorišče pomembnih diplomatskih in protokolarnih srečanj. Tako je  Blejski grad obiskalo in v edinstvenem razgledu na okoliške lepote uživalo mnogo najvidnejših državnikov. Danes je eden najbolje obiskanih gradu v Sloveniji, ki ga obišče preko 350.000 obiskovalcev iz vsega sveta.

Zavod za kulturo Bed
Cesta svobode 11, 4260 Bled
Tel.: +386 (0)4 5729 770
Faks: +386 (0)4 5729 772
E-mail: info@zkbled.si

Blejski grad
Tel.: +386 (0)4 5729 782
Faks: +386 (0)4 5729 783
Web: http://www.blejski-grad.si/
E-mail: blejski.grad@zkbled.si

Viri:

Copyrighted Image !